Izdelovanje platna in sukna s tkanjem lanene, konopljene in volnene preje na vodoravnih ali navpičnih statvah. Izrazito sezonsko domače delo, tudi obrt, ki je bila razvita na Sorškem polju, za lokalne in hišne potrebe pa po vsem slovenskem prostoru. Najdlje se je tkalstvo ohranilo v Beli krajini in Prekmurju, najbolj pa je bilo razvito v 18. stoletju, ko je imelo tako imenovano škofjeloško platno pomemben delež v trgovini dežele Kranjske. V 2. polovici 19. stol. je blago industrijskih tkalnic pričelo izpodrivati na ročnih stavah stkano blago.
Sodobno tkalstvo sodi v okvire umetnostnih obrti. Zanj je značilno izdelovanje v glavnem unikatnih tkalskih, uporabnih in dekorativnih izdelkov.
