V Bohinju je bila že v preteklosti dobro razvita živinoreja, ki je dajala osnovno surovino za izdelavo usnja. Najstarejša doslej najdena omemba rokodelskih poklicev usnjar in čevljar je iz popisa leta 1749.
V prvi polovici 20. stoletja sta v Bohinjski Bistrici delovali dve obrtni usnjarski delavnici: Sodjeva in Godčeva. Največji porabniki usnja so bili čevljarji in sedlarji. V letih med 1890 in 1910 je bila Bohinjska Bistrica z okoli 660 do 870 prebivalci prava »šoštarska vas«, saj se je s čevljarstvom ukvarjalo več kot 10 domačinov in nekaj tujcev. Po enega do dva čevljarja so imele tudi druge vasi v Bohinju. Po drugi svetovni vojni sta nove čevlje izdelovali in stare popravljali dve podjetji: Krajevno čevljarsko podjetje Zlatorog v Srednji vasi in Krajevno čevljarsko podjetje Triglav v Bohinjski Bistrici.
Vir: https://www.gorenjski-muzej.si/razstave-in-dogodki/stalne-razstave/usnjarski-muzej/
