05.03.2020
Ob zaključku leta se nekateri podjetniki in podjetja odločijo, da bodo del svojega dohodka vrnili nazaj v okolje. S to gesto skrbijo za družbo in okolje, v katerem delujejo. Običajno sredstva podarijo raznim humanitarnim, zdravstvenim, športnim in izobraževalnim institucijam. V praksi so najbolj pogoste donacije in sponzorstva. Razlikovanje med donacijo in sponzorstvom je pomembno predvsem zaradi različne davčne obravnave.
Kaj pomeni donacija in kaj sponzorstvo?
Pojem donacije najdemo v Pravilniku o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti. Donacija je brezpogojno plačilo oziroma prispevek v denarju ali naravi, ki ga prejme zavod, ustanova, verska skupnost, zbornica, reprezentativni sindikat, od fizične ali pravne osebe, brez obveznosti vračila in se ne nanaša na plačilo za proizvode ali storitve. O donacijah govorimo takrat, ko podjetje podari denarna sredstva določeni organizaciji, brez proti usluge. Organizacija, ki prejme donacijo, nima nobene obveznosti do donatorja. Dogovor o donaciji je lahko opredeljen v pogodbi ali v drugem dokumentu. Bistveno pa je, da so iz pogodbe ali drugega dokumenta razvidni sledeči podatki:
- naziv in status organizacije, ki donacijo prejme,
- namen zbiranja sredstev in
- kako bodo sredstva porabljena.
Pojem sponzorstva je pogosto povezan s športom. Športni klubi in posamezni športniki so deležni sponzorstev oziroma finančne podpore, ki jim omogoča nadaljnji razvoj in doseganje vrhunskih športnih rezultatov. Podjetja in podjetniki, ki prispevajo sredstva, oziroma sponzorji pa za odobrena sredstva zahtevajo proti uslugo, najpogosteje v obliki storitev oglaševanja in promocije. Sodelovanje med sponzorjem in športnikom oziroma športnim klubom se običajno zapiše v pogodbo, kjer se opredeli pravice in obveznosti obeh strani.
Davčna obravnava donacij
Davek od dohodkov pravnih oseb
Za donatorja so donacije davčno nepriznan odhodek (30. člen ZDDPO-2). To pomeni, da podarjena sredstva ne zmanjšujejo davčne osnove za obračun davka od dohodkov pravnih oseb. Za organizacijo, ki opravlja nepridobitno dejavnost, pa prejeta donacija ni obdavčena, ob izpolnjevanju pogojev iz 9. člena ZDDPO-2 (nepridobitna dejavnost).
Kljub temu, da donacije niso davčno priznan odhodek, pa lahko donator izkoristi olajšavo za donacije (59. člen ZDDPO-2). Donator lahko uveljavi olajšavo v višini 0,3 % obdavčljivega prihodka v posameznem davčnem letu, oz. največ v višini davčne osnove, če:
- donacijo izplača v denarju ali v naravi za humanitarne, invalidske, socialno varstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojno-izobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke, religiozne in splošno koristne namene in
- donacijo izplača rezidentom Slovenije ali rezidentom države članice EU, ki ni Slovenija, če so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti.
Poleg olajšave v višini 0,3 % obdavčljivega prihodka lahko donator izkoristi še dodatno olajšavo v višini 0,2 % obdavčljivega prihodka. To velja v primeru, če donacijo izplača v denarju ali v naravi za kulturne namene ali pa gre za izplačilo prostovoljnim društvom, ki so ustanovljena za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in delujejo v javnem interesu (npr. gasilci).
Če donator zaradi premajhne davčne osnove v določenem poslovnem letu ne more v celoti uveljaviti olajšave za donacije, lahko to stori v naslednjih treh davčnih obdobjih.
DDV
Donacije niso predmet obdavčitve z DDV. Donacija namreč ne pomeni opravljanja storitev ali dobave blaga za plačilo (15. člen PZDDV-1). Kot smo že omenili, donator podari sredstva brez povračila v obliki dobave blaga ali opravljanja storitve.
Davčna obravnava sponzorstev
Davek od dohodkov pravnih oseb
Za razliko od donacij gre pri sponzorstvih za plačilo storitev reklamiranja in promocije. Organizacija ali posameznik, ki prejme sponzorska sredstva, običajno izda račun za opravljene storitve promocije in reklamiranja. Odhodki na podlagi prejetega računa so pri sponzorju davčno priznani, če so (1. in 2. odstavek 29. člena ZDDPO-2):
- potrebni za pridobitev obdavčljivih prihodkov,
- neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti,
- nimajo značaja privatnosti in
- so v skladu z običajno poslovno prakso.
Organizacija prejeta sponzorska sredstva obravnava kot obdavčljiv prihodek z naslova opravljenih storitev.
Primer: Podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo smuči, sponzorira lokalni smučarski klub. V zameno za sponzorska sredstva smučarski klub poskrbi za promocijo podjetja. Za opravljene storitve izstavi račun. Ali so stroški reklame in promocije na podlagi računa smučarskega kluba davčno priznani? Podjetje lahko dokaže, da so stroški promocije potrebni za pridobivanje prihodkov (prodajo smuči) in da gre za običajno poslovno prakso, zato so stroški reklame in promocije davčno priznan odhodek.
DDV
Sponzorska sredstva so obdavčena z DDV, saj gre za opravljanje storitev v skladu z 3. členom ZDDV-1. Organizacija, ki prejme sponzorska sredstva, izda račun za opravljene storitve promocije z obračunanim 22 – odstotnim DDV.
Avtorica članka: Mojca Müller, preizkušena davčnica pri SIR, ANOVA, računovodska hiša, d.o.o.
Vir: https://www.minimax.si/blog-donacija-ali-sponzorstvo-kaksna-je-razlika/