Izjava varnosti z oceno tveganja Društvo CTRP Maribor, so.p.

Gospodarska družba:  Društvo CTRP Maribor, so.p.

Številka     :                      01-2019

Metoda:    –        Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur.l. RS, št. 43/2011)

–             AUVA metoda

Sodelovali pri izdelavi:

Predsednik društva:                                                                Simona Klančnik

Podpredsednik društva:                                                         Gregor Kramberger

Datum izdelave:   01.01.2019

Kazalo

1. OCENA TVEGANJA

1.1   UVOD

1.2   IZBRANA METODA ZA OCENJEVANJE TVEGANJA

1.3   PODATKI O ODVETNIŠKI DRUŽBI/ODVETNIŠKI PISARNI, TIPIČNIH DELOVNIH  

        MESTIH IN DELAVCIH

1.4   DELOVNA OPREMA

1.5   OSEBNA VAROVALNA OPREMA

1.6   PREDLOŽENE LISTINE S PODROČJA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU

1.7   METODOLOGIJA-POSTOPEK OCENJEVANJA TVEGANJA

1.8   OCENJEVANJE TVEGANJA PO POSAMEZNIH TDM

1.9   NOSEČE IN DOJEČE DELAVKE PRI DELU

1.10 MLADI DELAVCI, DIJAKI IN ŠTUDENTJE

1.11 UPOŠTEVANI PREDPISI

1.12 REVIZIJA OCENE TVEGANJA

1.13 ZAKLJUČEK

2. IZJAVA O VARNOSTI

3. SEZNANITEV DELAVCEV Z OCENO TVEGANJA

Po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (v nadaljevanju: ZVZD-1) mora vsak delodajalec izdelati in prejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki (17. člen ZVZD-1).

Izjava o varnosti je listina, s katero delodajalec pisno izjavi, da izvaja vse ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, glede preprečevanja nevarnosti in tveganja pri delu, obveščanja in usposabljanja delavcev, dajanja navodil, ustrezne organiziranosti ter zagotavljanja potrebnih materialnih sredstev v ta namen.

Ocena tveganja je sestavni del izjave o varnosti.

Ocenjevanje tveganje je sistematično evidentiranje in proučevanje vseh dejavnikov delovnega procesa, z namenom ugotoviti možne vzroke za nastanek poškodb pri delu, poklicnih boleznih, bolezni v zvezi z delom in možnosti preprečevanja, odpravljanja in zmanjševanja tveganj.

Po ZVZD-1 je delodajalec vsaka pravna ali fizična oseba, ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Kot delodajalec v smislu navedenega zakona se šteje tudi oseba, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi zagotavlja delo delavcu (3. člen ZVZD-1).

Po ZVZD-1 so tudi samozaposlene osebe, ki ne zaposlujejo drugih delavcev in v svoj delovni proces ne vključujejo drugih oseb, odgovorne za svojo varnost in zdravje ter za varnost in zdravje drugih oseb, na katere vplivajo njena dejanja ali opustitve. Samozaposlena oseba mora oceniti tveganje. Če ugotovi, da obstajajo nevarnosti za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, mora izdelati pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja ter določiti ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu (55. in 56. člen ZVZD-1).

Temeljne dolžnosti delodajalcev na področju varnosti in zdravja pri delu:

–               izdelava pisne izjave o varnosti z oceno tveganja

–               zagotovitev zdravstvenih pregledov delavcev, ki ustrezajo tveganjem za varnost in

                zdravje pri delu, pri izvajalcu medicine dela (v obdobju 1 – 5 let)

–               usposabljanje delavcev za varno in zdravo delo ter varstvo pred požarom (periodično

preverjanje znanja na 2 leti)

–               izdelan požarni red in izvleček požarnega reda, kadar je potrebno pa tudi požarni in

evakuacijski načrt

–               omogočiti usposabljanje zaposlenih, ki so imenovani za odgovorne osebe za izvajanje

začetnega gašenja in evakuacije (vsake tri leta)

–               nameščena omarica prve pomoči za delovne prostore in skrb za njeno redno polnjenje

                in obnavljanje

–               periodični pregled delovne opreme, v rokih, ki jih določi proizvajalec (običajno na tri

                leta)

–               zagotoviti navodila za varno delo

–               periodični pregledi in meritve:

–          mikroklime: osvetljenost, temperatura, vlažnost, gibanje zraka (periodično na 3 leta)

–          hrup na delovnem mestu

–          elektroinštalacije na objektu (periodično na 8 let)

–          gasilnih aparatov (periodično 1 × letno)

–           

Na podlagi 28. člena ZVZD-1 mora delodajalec za opravljanje strokovnih nalog v zvezi z zagotavljanjem varnosti pri delu med svojimi delavci določiti enega ali več strokovnih delavcev za varnost pri delu. Kadar pa delodajalec teh nalog ne more zagotoviti s svojimi strokovnimi delavci, lahko opravljanje vseh ali posameznih nalog organiziranja in zagotavljanja varnosti pri delu poveri zunanjim strokovnim službam, ki imajo dovoljenje za delo po navedenem zakonu. V kolikor se delodajalec odloči, da bo za opravljanje nalog določil strokovnega delavca, mora slednji izpolnjevati pogoje, ki jih določi minister pristojen za delo in so odvisni od vrste dejavnosti delodajalca ter vrste in stopnje tveganj za nastanek nezgod pri delu, poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom delavcev. Omenjeni pogoji so določeni v Pravilniku o pogojih, ki jih mora izpolnjevati strokovni delavec za varnost pri delu (Ur.l. RS, št. 109/2011).

30. člen ZVZD-1 pa omogoča delodajalcu, ki je usposobljen, da sam pri sebi prevzame vodenje in zagotavljanje varnosti pri delu. Šteje se, da je delodajalec usposobljen, v kolikor je odgovorna oseba delodajalca opravila splošni del strokovnega izpita iz varnosti in zdravja pri delu oziroma če je opravila prilagojeno splošno in strokovno usposabljanje v obsegu in na način, kakor določa predpis, ki ureja stalno strokovno usposabljanje strokovnih delavcev (Pravilnik o stalnem strokovnem izpopolnjevanju in usposabljanju na področju varnosti in zdravja pri delu; Ur. l. RS, št. 109/11).

1. OCENA TVEGANJA

1.1 UVOD

Izjava o varnosti je listina, s katero delodajalec pisno izjavi, da izvaja vse ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, glede preprečevanja nevarnosti in tveganja pri delu, obveščanja in usposabljanja delavcev, dajanja navodil, ustrezne organiziranosti ter zagotavljanja potrebnih materialnih sredstev v ta namen.

Ocena tveganja je sestavni del izjave o varnosti.

Ocenjevanje tveganje je sistematično evidentiranje in proučevanje vseh dejavnikov delovnega procesa, z namenom ugotoviti možne vzroke za nastanek poškodb pri delu, poklicnih boleznih, bolezni v zvezi z delom in možnosti preprečevanja, odpravljanja in zmanjševanja tveganj.

1.2 IZBRANA METODA ZA OCENJEVANJE TVEGANJA

Izbrali smo avstrijsko metodo Allgemeine Unfallversicherungsanstalt (v nadaljevanju AUVA).

Cilj ocene tveganja je zmanjšati tveganje za poškodbe in poklicna obolenja v zvezi z delom na čim manjšo oziroma sprejemljivo mejo.

Metoda temelji na sledečih splošnih načelih:

1.         ocenjevanje in izogibanje nevarnostim,

2.         ocena nevarnosti, ki se jim ne da izogniti,

3.         preprečitev nevarnosti na kraju njenega nastanka,

4.         prilagoditev dela posamezniku (ergonomski principi) tako, da se delovno mesto prilagodi zaposlenim, izboljšanje organizacije dela, kot tudi prilagajanje delovnih postopkov posamezniku,

5.         uporaba dosežkov tehnološkega napredka z uporabo ergonomskih principov,

6.         zamenjava nevarnega z varnim ali manj nevarnim postopkom, kadarkoli je to le mogoče,

7.         razvoj celovite politike preprečevanja nesreč pri delu, ki obsega tako proizvodnjo, kot tudi organizacijo dela, delovne pogoje in dogovarjanje med delodajalcem in zaposlenimi,

8.         dajanje prednosti kolektivni zaščiti pred individualno –ta naj se uporabi samo, kadar kolektivna zaščita ni možna.

1.9 NOSEČE IN DOJEČE DELAVKE PRI DELU

V Pravilniku o načinu izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja (Ur. list RS, št. 30/2000) je v Prilogi I, ocena tveganja in ukrepi za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu za noseče in doječe delavke.

Zakon o delovnih razmerjih določa, da imajo delavci zaradi nosečnosti in starševstva v delovnem razmerju pravico do posebnega varstva. Delodajalec mora delavcem omogočiti lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti.

V času nosečnosti in še eno leto po porodu, delavka ne sme opravljati del, če le-ta s  povečano nevarnostjo vplivajo na njeno zdravje in zdravje otroka.

Delodajalec ne sme zahtevati od delavke ali celo sam poizvedovati o podatkih glede nosečnosti delavke, razen če to zahteva delavka zaradi uveljavljanja pravic v času nosečnosti.

Če delavka opravlja delo, ki bi lahko v času njene nosečnosti škodljivo ali s povečano nevarnostjo vplivalo na njeno zdravje ali zdravje otroka, ji mora delodajalec zagotoviti opravljanje drugega ustreznega dela in plačilo, kot da bi opravljala svoje delo, če je to zanjo ugodnejše.

Če pride med delavko in delodajalcem do spora, je odločujoče mnenje pristojnega zdravnika oz. zdravniške komisije.

V času nosečnosti in do enega leta starosti otroka, delavka ne sme delati nadur ali ponoči.

V prilogi zgoraj omenjenega Pravilnika o načinu izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja so naštete vrste obremenitev in škodljivosti, na katere moramo biti posebej pozorni in premestiti noseče in doječe delavke na druga delovna mesta ali pa jih ustrezno zaščititi, so naslednje:

a) Fizikalni dejavniki, kadar lahko povzročijo okvaro ploda ali ogrozijo nosečnost:

– trki, vibracije, nenadni premiki;

– premeščenja bremen, težjih od 5 kg;

– hrup nad 80 dB(A) – velja za splošni hrup na delovnem mestu zaradi drugih proizvodnih virov v okolici  delovnega mesta in nad 55 dB (A) – velja za hrup na delovnem mestu zaradi neproizvodnih virov (ventilacija, klimatizacija, sosedni obrati, hrup prometa, itd.);

– ionizirano sevanje;

– izreden mraz ali vročina;

– nefiziološki gibi in položaji;

– potovanje.

b) Biološki dejavniki

– prva skupina: biološki dejavniki, ki verjetno ne morejo povzročiti bolezni, lahko pa ogrozijo zdravje nosečnice ali ploda;

– druga skupina: biološki dejavniki, ki lahko povzročijo bolezni in lahko pomenijo nevarnost za delavce; ni verjetnosti za širjenja dejavnika v skupnosti; navadno je na voljo učinkovita preprečitev ali zdravljenje bolezni;

– tretja skupina: biološki dejavniki, ki lahko povzročijo resne bolezni in pomenijo resno nevarnost za delavca; obstaja nevarnost širjenja v skupnosti, vendar je navadno na voljo učinkovita preprečitev ali zdravljenje bolezni;

– četrta skupina: biološki dejavniki, ki lahko povzročijo resne bolezni in pomenijo resno nevarnost za delavce; obstaja velika nevarnost širjenja v skupnosti; običajno ne obstaja učinkovita preprečitev ali zdravljenje bolezni.

c) Kemični dejavniki (označeni so s standardnimi opozorilnimi oznakami):

– snovi, označene z:

–           R 40 (snovi, ki povzročajo možne trajne okvare zdravja)

–           R 45 (snovi, ki lahko povzročajo raka)

–           R 46 (snovi, ki lahko povzročajo dedno genetsko okvaro)

–           R 47 (snovi, ki povzročajo okvaro na plodu)

–           R 49 (snovi, ki lahko povzročajo raka pri vdihovanju)

– proizvodni procesi:

               proizvodnja auramina

   delo, ki vključuje izpostavljenost aromatskim policikličnim ogljikovodikom,

    prisotnim v premogovih sajah, katranu, smoli, dimu ali praku

delo, ki vključuje izpostavljenost prahu, dimu, aerosolom, ki nastanejo pri praženju in

 elektrolitskem prečiščevanju baker-nikljevih talin

              močno kislinski postopek pridobivanja izopropilalkohola

– živo srebro in živosrebrne spojine

– zdravila proti mitozi

– ogljikov dioksid

– kemični dejavniki z znano in nevarno absorbcijo preko kože.

Seznam dejavnikov in delovnih pogojev, pri katerih je izpostavljenost nosečih in doječih delavk prepovedana:

a) NOSEČE DELAVKE:

             1. Dejavniki:

                 a) Fizični dejavniki

 – delo v hiperbarnem ozračju (kjer vlada nadtlak), npr. zaprti prostori pod  pritiskom in podvodno potapljanje

                 b) Biološki dejavniki:

– toksoplazma,

– virus rubella,

– razno, če ni dokazano, da so noseče delavke ustrezno zaščitene pred takšnimi

  dejavnimi s cepljenjem.

             2. Dejavniki:

– podzemno rudarsko delo.

b) DOJEČE DELAVKE:

1.         Dejavniki:

a) Kemični dejavniki

–  svinec in svinčevi derivati, če človeški organizem te dejavnike lahko vsrka

2.         Dejavniki:

            – podzemno rudarsko delo.

Kdaj mora delodajalec posebej ukrepati?

Ko delavka obvesti delodajalca, da je noseča (oziroma, da je rodila v obdobju enega leta) in prinese o tem ustrezno zdravniško potrdilo, mora delodajalec ukrepati po teh navodilih.

Delavka lahko prosi, da to informacijo delodajalcu lahko prenese njen neposredni predpostavljeni ali izbrani (pooblaščeni) zdravnik.

Ko je razvijajoči plod v zgornjem obdobju nosečnosti najbolj občutljiv za okvare, mora delavka o svoji nosečnosti čim prej obvestiti delodajalca.

Kaj mora storiti delodajalec?

Takoj, ko delavka delodajalcu pove, da je noseča, mora delodajalec pregledati že pripravljeno oceno tveganja njenega delovnega mesta, da ugotovi, če obstaja kakršnokoli tveganje, da bi prišlo do okvare zdravja delavke ali plodu.

Oceniti mora tveganje – to pomeni:

– ugotoviti:

a) čemu je noseča ali doječa delavka izpostavljena

b) pogostost in trajanje izpostavljenosti

– pripraviti in podpisati izjavo, da na tem delovnem mestu ni znanih škodljivosti za delavko in plod

Če obstaja kakršnokoli tveganje za delavko ali njen plod, jo mora delodajalec o tem obvestiti in ji povedati kaj namerava storiti, da bi to obremenitev ali škodljivost tudi odpravil.

Odpravljanje tveganja izvaja delodajalec v treh korakih:

1.         prilagoditev delovnih pogojev in/ali urnika dela,  če to ni uspešno

2.         zagotoviti drugo ustrezno delo,  če to ni uspešno

3.         predlog, da ostane delavka doma.

ZNAČILNOSTI NOSEČNOSTI, KI VPLIVAJO NA DELOVNO ZMOŽNOST NOSEČE IN DOJEČE DELAVKE

Poleg spodaj naštetih glavnih značilnosti nosečnosti, ki lahko vplivajo na delovno zmožnost, obstaja velika verjetnost, da ima nosečnica še druge težave, ki bodo prav tako vplivale na njeno delovno zmožnost. Ena takih je gotovo položaj telesa pri delu, ki ga zaradi večanja obsega telesa, mora nosečnica spreminjati in ji mora biti to, seveda, tudi omogočeno.

Značilnost nosečnosti Negativni vplivi dela
jutranja slabost jutranja izmena izpostavljenost snovem neprijetnega vonja
bolečine v križu stoja dvigovanje bremen položaj telesa
krčne žile nog stoja sedenje
pogosto tiščanje na vodo težava pri zapuščanju delovnega mesta velika oddaljenost stranišča
povečan obseg telesa uporaba zaščitne obleke delo v utesnjenem prostoru delo z rokami
utrujenost nadurno delo večerno in nočno delo
ravnotežje drseča, mokra tla
udobje težave pri delu na utesnjejočih delovnih mestih

1.10 MLADI DELAVCI, DIJAKI IN ŠTUDENTJE

Obveznosti, ki jih mora izpolniti delodajalec glede varnosti in zdravja pri delu, so pravice mladega delavca, dijaka ali študenta.

Mladi delavec ima pravico odkloniti delo, če:

– ni bil predhodno seznanjen z vsemi nevarnostmi ali škodljivostmi pri delu (delodajalec ga mora seznaniti z Izjavo o varnosti z oceno tveganja)

– delodajalec ni zagotovil ustreznega (predpisanega) zdravstvenega pregleda

– mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker niso bili izvedeni ustrezni varnostni ukrepi

– mora delati več kot polni delovni čas oziroma ponoči, kljub temu, da je po mnenju pooblaščenega zdravnika (ki ga je pregledal pred pričetkom dela) v njegovem primeru to škodljivo za njegovo zdravje.

Mladi delavec, dijak ali študent ima pravico, da ga usposobijo za varno in zdravju neškodljivo delo.

Če delavec še ni dopolnil 18 let, zanj veljajo še dodatne pravice oziroma omejitve (v njegovo korist) glede dela:

Ne sme opravljati naslednjih del (nihče mu nima pravice naložiti teh del):

– težkih fizičnih del,

– del pod zemljo ali pod vodo,

– del z viri ionizirajočih sevanj (npr. z rentgenskimi žarki),

– del, ki so tvegana za njegovo zdravje zaradi izjemnega mraza, vročine, hrupa ali vibracij,

– del, ki bi kakor koli lahko škodovala njegovemu zdravju ali razvoju.

O delovnem času:

– sme delati le 8 ur na dan in le 40 ur na teden

– če dela vsaj 4 ure in pol na dan, mora imeti 30 min odmora,

– mora imeti vsak dan za počitek vsaj 12 ur,

– ne sme delati med 22. in 6. uro, pri opravljanju dela s področja kulture, umetniške, športne in oglaševalne dejavnosti pa ne med 24. in 4. uro naslednjega dne,

– izjemoma lahko dela ponoči, če ni na razpolago polnoletnih oseb, vendar sme biti to le izjemoma (ob višji sili).

O dopustu:

– do dopolnjenega 18. leta starosti ima pravico do dodatnih 7 delovnih dni dopusta.

Predpisi določajo, da je delo otrok mlajših od 15 let, prepovedano!

Izjemoma lahko sodeluje (za to mora dobiti plačilo) pri snemanju filmov in pri pripravi in izvajanju umetnostnih, scenskih in drugih del s področja kulture, umetniške, športne in oglaševalne aktivnosti.

Dolžnosti in odgovornosti mladega delavca:

-upoštevati mora varnostne ukrepe delodajalca, uporabljati sredstva in opremo za njegovo varnost pri delu;

-o vsaki, tudi najmanjši pomanjkljivosti, škodljivosti, okvari ali drugem pojavu, ki bi lahko ogrozil njegovo varnost in zdravje, mora obvestiti svoje predpostavljene. Še posebej mora to storiti takoj, če pride do nezgode;

– če nevarne razmere niso odpravljene, mora obvestiti Inšpektorat Republike Slovenije za delo.

1.11 UPOŠTEVANI PREDPISI

Pri izdelavi ocene tveganja in izjave o varnosti so upoštevani naslednji predpisi:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1, Ur. list RS 43/2011) ter podzakonski predpisi:

– Pravilnik o osebni varovalni opremi, ki jo delavci uporabljajo pri delu  (Ur.l. RS, št. 89/1999, 39/2005)

– Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih  (Ur.l. RS, št.  

  89/1999, 39/2005)

– Pravilnik o varnostnih znakih  (Ur.l. RS, št. 89/1999, 39/2005)

– Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev  (Ur.l. RS, št. 87/2002 (29/2003-popr.),  

  124/2006)

– Resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu /ReNPVZD/

– Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme  (Ur.l. RS, št. 101/2004)

– Pravilnik o evidencah in prijavah s področja varstva pri delu (Ur.l. SRS št. 32/1980, 1/1984, 18/1987,

  35/1988)

– Navodilo o evidencah in priporočilih s področja varstva pri delu (Ur.l. SRS št. 32/1980)

-Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka (Ur.l. RS, št. 29/1992)

-Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom (Ur.l. RS, št. 30/2000, 73/2005)

-Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah  (Ur.l. RS, št. 41/09)

Zakon o varstvu pred požarom /ZVPoz/ (Ur.l. RS, št. 3/2007-UPB1, 9/2011) ter podzakonski predpisi:

– Pravilnik o požarni varnosti v stavbah  (Ur.l. RS, št. 31/2004, 10/2005, 83/2005, 14/2007)

– Pravilnik o požarnem redu (Ur.l. RS, št. 52/2007, 34/2011, 101/2011)

– Pravilnik o pregledovanju in preizkušanju vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite (Ur.l. RS, št.

  45/2007)

– Pravilnik o preizkušanju hidrantnih omrežij (Ur.l. RS, št. 22/1995)

– Pravilnik o usposabljanju zaposlenih za varstvo pred požarom in o usposabljanju odgovornih oseb za

  izvajanje ukrepov varstva pred požarom (Ur.l. RS, št. 64/1995)

– Pravilnik o pogojih za izvajanje požarnega varovanja (Ur.l. RS, št. 64/1995)

– Pravilnik o metodologiji za ugotavljanje ocene požarne ogroženosti (Ur.l. RS, št. 70/1996 (5/1997-

  popr.), 31/2004)

– Pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za vzdrževanje ročnih in prevoznih gasilnih aparatov

  (Ur.l. RS, št. 108/2004)

– Pravilnik o študiji požarne varnosti (Ur.l. RS, št. 28/2005, 66/2006, Odl. US: U-I-202/05-11, 132/2006)

– Pravilnik o izbiri in namestiti gasilnih aparatov (Ur.l. RS, št. 67/2005)

ter ostale normative in poročila o periodičnih pregledih delovnega okolja, delovne opreme in aktivne protipožarne zaščite, ki jo hrani delodajalec.

1.12 REVIZIJA OCENE TVEGANJA

Revizija ocene tveganja z izjavo o varnosti se izvede ob vsaki spremembi, ki lahko vpliva na oceno, še posebej pa če:

– so se dodala ali ukinila delovna mesta

– se je ugotovilo, da v oceni tveganja upoštevani podatki niso več ustrezni

– so se pokazale možnosti za zmanjšanje tveganja pri delu

– spremembi zakonodaje in novih spoznanj na tem področju

Revizija Izjave o varnosti se bo izvajala po posebni metodologiji. Pri izvajanju revizije ocene tveganja se oceni zatečeno dejansko stanje ter tako med drugim tudi ugotovi, v kolikšni meri izvajanje predvidenih ukrepov je ali tudi ni zadovoljivo.

1.13 ZAKLJUČEK

»Delodajalec je odgovoren za varnost in zdravje zaposlenih, ki so pod njegovim nadzorom«.

Skladno s tem geslom, vodstvo sprejeme ukrepe, ki so potrebni za varnost in zdravje zaposlenih.

Dolžnosti odgovorne osebe:

–           obveščati delavce o vseh nevarnostih in zaščitnih ukrepih, ki se izvajajo

–           dogovarjati se z delavci o postopkih preprečevanja poškodb in vključevati zaposlene v te aktivnosti

–           usposabljati (med delovnim časom) delavce, ki bi jim tak poduk lahko koristil, o spremembah, do katerih prihaja na delu

Vsakemu delavcu je potrebno zagotoviti usposabljanje za varno delo, primerno njegovemu delovnemu mestu.

Tako je potrebno zaposlene s področja varnega in zdravega dela poučiti:

-pred zaposlitvijo

-pri premeščanju na drugo delovno mesto

-pri zamenjavi delovne opreme

-pri uvajanju novih tehnologij

-po daljši odsotnosti z dela oz. po prestani težji poškodbi ali hujši bolezni

-periodično določeno v oceni tveganja

Pogoji, ki se nanašajo na varno usposabljanje za varno delo so:

-usposabljanje mora biti za delavce brezplačno

-odvijati se mora med delovnim časom

-usposabljanje mora biti prilagojeno delovnemu mestu

Nadzor nad zdravjem delavcev:

-delavcem mori biti zagotovljena ustrezna zdravstvena kontrola, primerna nevarnostim njihovega dela,

-vrsta zdravstvene kontrole mora biti v okviru predpisov in ustrezne prakse.

Delavci morajo spoštovati navodila za varno delo in morajo skrbeti za lastno varnost, pa tudi za varnost ostalih zaposlenih in obiskovalcev.

Delavci morajo aktivno sodelovati v vseh aktivnostih, vezanih na varnost in zdravje pri delu.

Delodajalec je dolžan sproti preverjati in dopolnjevati oceno tveganja ter sprotno preverjati učinke sprejetih ukrepov v smislu zniževanja stopnje tveganja.

2. IZJAVA O VARNOSTI

Podpisani izjavljam, da v gospodarski družbi Društvu CTRP Maribor, so.p.,  na temelju  ocene  tveganja  št. 01-2019 z dne, 1.januar 2019 , sprejemamo predlagani program zmanjševanja nevarnosti in škodljivosti na delovnem mestu in za izpolnitev zahtev predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu.

Zavezujem se zagotoviti strokovne kadre in sredstva za izvedbo navedenih ukrepov v navedenih rokih.

Vsi zaposleni so seznanjeni z oceno tveganja in se z njo strinjajo, prav tako pa izvajajo vse ukrepe za preprečevanje nevarnosti. Izjava je objavljena na www.kulturnadediscina.si ter na oglasni deski v poslovnih prostorih Društva CTRP Maribor, so.p.

V  Mariboru, dne, 1. januar 2019

                                                                                                        DRUŠTVO CTRP Maribor, so.p.

                                                                                                        Predsednik

                                                                                                        Simona Klančnik

                                                                                              Podpis:_____________________

                                                                                             Ne poslujemo z žigom!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja