Podjetja še posebej ob koncu leta rada izkažemo pozornost v obliki raznih obdarovanj, pri tem pa moramo biti pozorni tudi na davčni vidik.

Kako je z darili za stranke?

Darila poslovnim partnerjem ali predstavnikom poslovnih partnerjev se štejejo kot reprezentanca, ki je davčno priznani odhodek v višini 50 %.

Pri obdarovanju poslovnih partnerjev bomo boniteto obračunali, če vrednost darila presega dovoljeni znesek 42 evrov oziroma 84 evrov v istem davčnem obdobju.

Kadar poslovnega partnerja obdarimo pri poslovnem srečanju, gre za strošek reprezentance. Z vidika davka od dohodka pravnih oseb so v celoti ali delno davčno priznani tisti stroški daril, ki jih lahko uvrstimo v strošek reprezentance, in tisti, od katerih je bila obračunana in plačana dohodnina.

Darila za sedanje, nekdanje in bodoče zaposlene

Darila, ki jih zaposlenim podari delodajalec, se štejejo za boniteto, ki je obdavčena kot dohodek iz zaposlitve v skladu z Zakonom o dohodnini (Zdoh-2).
Podlaga za obračun bonitete je delovno razmerje in z njim povezano družinsko razmerje ter pogodbeno urejena razmerja, ki so po naravi podobna delovnemu. Vse to velja za nekdanje, sedanje in bodoče zaposlene ter njihove družinske člane.

Kot boniteta se šteje vsak proizvod, storitev ali druga ugodnost v naravi. V primeru, da je obračunana boniteta in s tem plačani prispevki ter akontacija dohodnine, nabava takih daril zmanjšuje osnovo za davek od dohodka

Poznamo pa izjemo, kjer boniteta ne velja. Kot boniteta se namreč ne štejejo tista izredna darila zaposlenemu, ki v seštevku znašajo manj kot 15 evrov na mesec. Z vidika DDPO strošek daril zaposlenim ni davčno priznani strošek.

Kako je z obdarovanjem otrok zaposlenih?

Da darilo ne predstavlja bonitete, mora imeti otrok manj kot 15 let in darilo ne sme presegati vrednosti 42 evrov. Za podjetje so darila do višine 42 evrov obenem tudi davčno priznani odhodek. Dobro je vedeti še, da lahko delavčev otrok prejme darilo tudi v denarju do dovoljene vrednosti 42 evrov.

Kako obdariti druge fizične osebe, ki niso zaposleni?

Podjetja lahko darila pokloni tudi drugim fizičnim osebam, ki niso njihovi zaposleni. Pri tem velja, da so darila drugim fizičnim osebam v celoti
davčno nepriznani odhodek.

Treba je biti pozoren na naslednje:

  • Če podjetje obdari drugo fizično osebo, ki ni njegov zaposleni, se s stališča dohodnine v davčno osnovo ne štejejo darila, ki v posamezni vrednosti ne presegajo 42 evrov, oziroma v skupni vrednosti ne presegajo 84 evrov.
  • Če darilo presega navedene zneske, mora podjetje za prejemnika daril obračunati akontacijo dohodnine v višini 25 %, dejanska dohodnina pa je odvisna od letnih prihodkov fizične osebe.

Odbitek DDV-ja pri darilih in reprezentanci

Pri stroških reprezentance nimamo pravice do odbitka DDV v skladu s 66. členom ZDDV-1.
Pravico do odbitka DDV-ja ločimo po vrednostih darila, in sicer do 20 evrov oziroma nad 20 evrov.
Ob nabavi daril do vrednosti 20 evrov imamo pravico do odbitka DDV, ob podaritvi darila pa obveznost obračuna DDV ne nastane. Gre za darila v okviru opravljanja dejavnosti, ki se dajejo le občasno in se ne smejo dajati istim osebam.

Pri darilih večjih vrednosti pa sta dve možnosti:

  • Če je kupec darila (podjetje) pri nakupu izkoristil pravico do odbitka DDV, se ob izročitvi darila obračuna DDV.
  • Če pa se pri nabavi daril ne uveljavlja pravica do odbitka DDV, se DDV ob izročitvi darila ne obračuna. Kadar pri nabavi darila večjih vrednosti ne vemo, ali ga bomo podarili in si DDV poračunamo, moramo ob podaritvi darila poslovnemu partnerju obračunati DDV od nabavne vrednosti. Kadar pa darila večjih vrednosti nabavimo z namenom, da jih bomo podarili, DDV-ja ne poračunamo in tako ob podaritvi obveznost obračuna DDV-ja ne nastane.

Vir: E-priročnik SAOP: Davčna obravnava daril v podjetju

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja