Davki in prispevki

Vpis v davčni register

• Prijava davčnih podatkov za s.p.
  
• Prijava davčnih podatkov za d.o.o.
  
  

Davčni register je register, v katerem so vpisani vsi zavezanci za davek. Vodi ga Finančna uprava RS.

Z vpisom v davčni register vam je dodeljena davčna številka. Davčna številka je identifikacijska številka, ki se uporablja v zvezi z vsemi davki ter za enotno opredelitev in povezavo podatkov v davčnih evidencah, ki jih vodi Finančna uprava RS. Je osemmestna številka.

Kako se vpišete v davčni register?

V davčni register se vpišete po uradni dolžnosti. Vpis izvede finančni urad na podlagi podatkov iz Poslovnega registra Slovenije (PRS).

Ne glede na to, morate oddati podatke o:

1. številu in lokaciji poslovnih prostorov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti in pridobivanje prihodkov,
2. poslovnih enotah v tujini,
3. kapitalskih naložbah doma in v tujini,
4. številkah plačilnih računov v tujini,
5. povezanih osebah,
6. osebi, ki vodi poslovne knjige,
7. dnevu v mesecu za izplačilo plač (ta velja le za s.p.).

Te podatke lahko oddate hkrati s prijavo za vpis v Poslovni register Slovenije že ob samem postopku ustanovitve podjetja preko e-VEM ali na točki SPOT (VEM).

Lahko pa jih Finančni upravi Republike Slovenije dostavite na obrazcu DR-03 ali DR-04 tudi pozneje, in sicer najkasneje v 8 dneh po vpisu v Poslovni register Slovenije (PRS):

• preko e-VEM,
• na točki SPOT (VEM) ali
• neposredno na Finančni upravi Republike Slovenije.

Vpis samostojnega podjetnika v davčni register

• Samostojni podjetnik izpolni za vpis v davčni register obrazec DR-03.

Samostojni podjetnik je fizična oseba, ki na trgu opravlja pridobitno dejavnost. Zato vam v primeru, da se vpišete v davčni register kot samostojni podjetnik, Finančna uprava Republike Slovenije ne dodeli nove davčne številke, ampak kot samostojni podjetnik uporabljate davčno številko, ki vam je bila dodeljena kot fizični osebi.

• Več o postopku vpisa samostojnega podjetnika v davčni register+

Vpis pravne osebe v davčni register

• Pravna oseba (npr. d.o.o., d.d.) izpolni za vpis v davčni register obrazec DR-04.

Kot pravna oseba se v postopku ustanovitve podjetja vpišete tudi v davčni register in pridobite (novo) davčno številko (navedena je na Sklepu o registraciji podjetja).

V primeru, da obrazec DR-04 (oziroma davčne podatke) predložite v roku 8 dni od vpisa v Poslovni register (PRS) in ne v postopku registracije, ne prejmete potrdila. Postopek se zaključi z vašo oddajo izpolnjenega obrazca.

• Več o postopku vpisa pravne osebe v davčni register+

Davek na dodano vrednost (DDV)

• Predložitev zahtevka za identifikacijo za namene DDV za vse vrste družb (obrazec DDV-P2) za d.o.o.
  Z

Davek na dodano vrednost (DDV) se v Sloveniji obračunava in plačuje po splošni 22-odstotni in nižji, 9,5-odstotni stopnji od davčne osnove.

Zavezanec za DDV postanete, če presežete 50.000 evrov obdavčljivega prometa v zadnjih 12 mesecih.

V tem primeru morate zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV predložiti najpozneje v mesecu, v katerem je verjetno, da bo vrednost obdavčljivega prometa presegla predpisani znesek 50.000 evrov.

Zavezanec za DDV lahko postanete tudi na lastno željo, pa čeprav imate manjši skupni obdavčljivi letni promet od 50.000 evrov. Zahtevek lahko predložite že v postopku ustanovitve podjetja. Pogoj pa je, da ste identificirani za namene DDV nato najmanj 60 mesecev.

Zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV mora predložiti tudi vsak davčni zavezanec, katerega skupni znesek pridobitev blaga znotraj Unije v tekočem koledarskem letu preseže 10.000 evrov.

Zahtevek mora predložiti že za mesec, v katerem je verjetno, da bo skupni znesek pridobitev v tekočem koledarskem letu presegel 10.000 evrov.

Zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV mora predložiti tudi vsak davčni zavezanec, ki ima sedež v Sloveniji in opravlja storitve na ozemlju druge države članice, za katere je plačnik DDV v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES izključno prejemnik storitev (gre za storitve, katerih kraj obdavčitve se določi po splošnem pravilu iz 25. člena ZDDV-1 in ki jih slovenski davčni zavezanec opravi davčnemu zavezancu s sedežem v drugi državi članici) in vsak davčni zavezanec, za katerega se v Sloveniji opravijo storitve, za katere je v skladu s 3. točko prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 dolžan plačati DDV (gre za storitve, katerih kraj obdavčitve se določi po splošnem pravilu iz 25. člena ZDDV-1 in ki jih slovenskemu davčnemu zavezancu opravi davčni zavezanec s sedežem izven Slovenije).

V primerih iz prejšnjega odstavka mora davčni zavezanec zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV oddati preden opravi oziroma prejme prvo tovrstno storitev.

Kako postanete zavezanec za davek na dodano vrednost (DDV)?

• Davčnemu organu predložite zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV– DDV-P2.

Predložite ga v elektronski obliki prek sistema eDavki ali sistema e-VEM. Postopek lahko ob brezplačni pomoči strokovnjaka izpeljete tudi na točki VEM.

Na podlagi predloženega zahtevka vas davčni organ identificira za namene DDV. S tem pridobite identifikacijsko številko za DDV, ki je sestavljena iz predpone SI in davčne številke.

Predložitev dokazil k zahtevkom za izdajo identifikacijskih številk DDV-P2 in DDV-P3

Davčni organ izda identifikacijsko številko najpozneje do zadnjega dne meseca, ki sledi mesecu vložitve zahtevka.

• Več o zahtevku za izdajo ID za DDV+

Obračun davka na dodano vrednost (DDV)

Kot davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, morate davčnemu uradu obvezno predložiti obračun davka na dodano vrednost (DDV).

Predložiti ga morate za vsako davčno obdobje posebej, ne glede na to, ali ste za davčno obdobje, za katero predložite obračun, dolžni plačati DDV.

Davčno obdobje je koledarski mesec ali koledarsko trimesečje, odvisno od doseženega obdavčljivega prometa v preteklem koledarskem letu ter nekaterih drugih pogojev.

Skrajni rok predložitve obračuna DDV je zadnji delovni dan naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja, v nekaterih primerih pa tudi prej (npr. če opravljate transakcije znotraj Evropske unije in ste dolžni predložiti rekapitulacijsko poročilo, morate obračun DDV predložiti do 20. dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja).

• Davčnemu organu lahko predložite obračun davka na dodano vrednost – DDV-O samo v elektronski obliki prek sistema eDavki. Za uporabo sistema eDavki potrebujete digitalno potrdilo.
  

POMEMBNO: Telekomunikacijske storitve, storitve radijskega in televizijskega oddajanja ter elektronske storitve, ki bodo opravljene osebi, ki ni davčni zavezanec, so od 1. 1. 2015 dalje obdavčene v državi, kjer ima ta oseba sedež, stalno ali običajno prebivališče. Zato bodo izvajalci tovrstnih storitev morali pridobiti identifikacijsko številko za DDV v vseh državah članicah, v katerih imajo njihovi naročniki, ki niso davčni zavezanci, sedež ali prebivališče. Lahko pa se davčni zavezanci odločijo za uporabo posebne ureditve za te storitve. Več o posebni ureditvi (Mini VEM, M1SS, MOSS)+.

Kakšen je postopek identifikacije za namene DDV v primeru tujega podjetja, ki v Sloveniji nima sedeža, na ozemlju Slovenije pa opravlja dejavnost?

Tudi če imate sedež podjetja v drugi državi, v Sloveniji pa opravljate obdavčljive dobave blaga ali storitev (za katere kot plačnik ni določen prejemnik storitve), se morate pred prvo opravljeno dobavo identificirati za namene DDV. Najprej pa morate pridobiti slovensko davčno številko.

Najmanj 15 dni pred začetkom opravljanja dejavnosti morate predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV. Zahtevek se vloži v elektronski obliki z obrazcem DDV-P3 prek sistema eDavki.

K zahtevku morate priložiti:

• potrdilo pristojnega organa države, kjer imate sedež, da ste dolžni obračunavati DDV v tej državi, ali izpis iz poslovnega registra, ki dokazuje, da ste v matični državi registrirani kot poslovni subjekt,
• dokazilo, iz katerega je razvidno, da nameravate opravljati dejavnost v Sloveniji.

Davčni organ vam izda odločbo o identifikaciji za namene DDV najpozneje do dneva, ki ste ga navedli v zahtevku, da boste opravili obdavčljivo dobavo.

Po zakonu morate obračunavati DDV in izpolnjevati druge obveznosti iz naslova DDV najpozneje z dnem, ko ste začeli opravljati obdavčljivo dejavnost v Sloveniji.

Kot tuj davčni zavezanec, ki pridobi slovensko davčno številko in ID za DDV, morate mesečno predlagati obračun DDV.

• Več o ID za DDV za tuje poslovne subjekte (v angleščini)

Davek od dohodka pravnih oseb

Stopnja obdavčitve davka od dohodkov pravnih oseb je 19 odstotkov.

V Sloveniji je stopnja obdavčitve davka od dohodkov pravnih oseb 19 odstotkov. Zavezanci za plačilo davka so vse pravne osebe (davka od dohodkov pravnih oseb ne plačujejo samostojni podjetniki, ki so fizične in ne pravne osebe).

Po splošnem načelu ugotavljanja davčne osnove v davčnem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb je osnova za davek rezidenta in poslovne enote nerezidenta (za dejavnost oziroma posle nerezidenta v poslovni enoti ali prek poslovne enote v Sloveniji) dobiček, ugotovljen kot presežek prihodkov nad odhodki, ki jih določa zakon. Poslovni enoti se lahko pripišejo tudi stroški, ki nastanejo za namene te poslovne enote zunaj Slovenije.

Pri določanju prihodkov in odhodkov se upoštevajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida, z določenimi posebnostmi oziroma prilagoditvami na strani prihodkov in odhodkov, ki jih določa Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb ZDDPO-2.

Posebna ureditev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov

Zavezanci lahko ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, če izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom, ki ureja obdavčitev dohodkov pravnih oseb in opravijo priglasitev v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja davčni postopek.

Uporaba sistema poenostavljenega ugotavljanja davčne osnove je možna pod naslednjimi pogoji:

• če prihodki zavezanca, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v koledarskem letu pred davčnim obdobjem, za katero zavezanec uveljavlja ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ne presegajo 50.000 evrov ali
• če prihodki zavezanca ne presegajo 100.000 evrov in če je bila pri njem obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev.

Pri ugotavljanju davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov se upoštevajo davčno priznani prihodki in normirani odhodki v višini 80 odstotkov davčno priznanih prihodkov, vendar ne več kot 40.000 evrov, ali 80.000 evrov, če je bila v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, pri zavezancu, v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev.

Dejanski stroški, davčne olajšave in davčna izguba se ne priznajo. Davčno obdobje je v tem primeru koledarsko leto. Spremljanje oziroma tekoče preverjanje izpolnjevanja pogojev je obveznost davčnega zavezanca.

Zavezanec, čigar povprečje prihodkov, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih davčnih obdobij presega 150.000 evrov, mora obvezno izstopiti iz sistema. Zavezanec lahko ostane v sistemu, če ima v dveh zaporednih davčnih obdobjih skupno do 300.000 evrov prihodkov.

Četrti odstavek 67.d člena ZDDPO-2 določa, da se za potrebe določanja višine prihodkov iz 67.b člena tega zakona za poseben primer šteje, če gre za povezanost med osebami. V zvezi s tem je v petem odstavku 67.d člena ZDDPO-2 določena opredelitev povezanih oseb z napotitvijo na že veljavne zakonske definicije povezanih oseb (16. in 17. člen ZDDPO-2), dodatno se širi obseg definicije družinskih članov na brate in sestre, vendar le za ugotavljanje povezanih oseb po dopolnjenem 67.d členu ZDDPO-2. Nadalje šesti odstavek določa, da se prihodki zavezanca in povezanih oseb za potrebe določanja višine prihodkov seštevajo. Sedmi odstavek pa določa, da se prihodki ne seštevajo, če zavezanec dokaže, da glavni namen ali eden od glavnih namenov za shemo poslovanja ni izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.

Prihodki povezanih oseb se primeroma seštevajo, če je glavni namen ali eden od glavnih namenov za shemo poslovanja izpolnjevanje pogoja glede praga prihodkov z verižnim ustanavljanjem zavezancev. Dokazno breme je na zavezancu.

Zavezanci, ki začnejo poslovati na novo, lahko ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov v prvem in, če so začeli poslovati v zadnjih šestih mesecih prvega davčnega obdobja, tudi v drugem davčnem obdobju, če davčnemu organu v roku, predpisanemu z zakonom, ki ureja davčni postopek, priglasijo da bodo ugotavljali davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov.

Vpis davčnega obdobja in izračun predvidene davčne osnove (za pravne osebe)

Davek od dohodkov pravnih oseb obračunavate in plačujete po načelu samoobdavčitve na podlagi davčnega obračuna, sestavljenega  za davčno obdobje.

Davčno obdobje za obračun davka od dohodkov pravnih oseb je koledarsko leto,  lahko pa izberete, da bo vaše davčno obdobje, enako vašemu poslovnemu letu, ki se razlikuje od koledarskega leta, pri čemer davčno obdobje ne sme presegati obdobja 12 mesecev.

Davčni obračun morate predložiti pristojnemu finančnemu uradu, kjer ste vpisani v davčni register, najpozneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto, če je vaše davčno obdobje enako koledarskemu letu.

Če sestavljate davčni obračun za davčno obdobje, ki je enako poslovnemu letu in se razlikuje od koledarskega leta, predložite davčni obračun najpozneje v treh mesecih od začetka tekočega poslovnega leta za preteklo poslovno leto.

Davčni obračun predložite v elektronski obliki prek sistema eDavki. Za oddajo obrazca morate predhodno pridobiti digitalno potrdilo.

Med davčnim obdobjem plačujete akontacijo davka v mesečnih ali trimesečnih obrokih. Obroki dospejo v plačilo na zadnji dan obdobja, na katerega se nanašajo, in morajo biti plačani v 10 dneh po dospelosti.

Določanje akontacije pri novoustanovljenih davčnih zavezancih

Če pričenjate s poslovanjem na novo, si sami izračunate akontacijo davka. Za ta namen v davčnem obračunu izračunate predvideno davčno osnovo za davčno obdobje, za katerega boste plačevali akontacijo.

• Več o davku od dohodkov pravnih oseb+

Davek od dohodka iz dejavnosti

Ko začnete opravljati dejavnost kot samostojni podjetnik, postanete zavezanec za davek od dohodka iz dejavnosti.

Za dohodek iz dejavnosti se šteje dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti.

Opravljanje dejavnosti pomeni opravljanje vsake podjetniške, kmetijske ali gozdarske dejavnosti, poklicne dejavnosti ali druge neodvisne samostojne dejavnosti, vključno z izkoriščanjem premoženja in premoženjskih pravic.

Tudi če imate sedež podjetja v tujini, poslujete pa v Sloveniji, ste praviloma zavezani k plačilu dohodnine od dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji.

Kdaj je rok za oddajo davčnega obračuna?

Davčni obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti morate predložiti davčnemu organu najpozneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto.

Dokument predložite v elektronski obliki prek sistema eDavki.

• Lestvica za odmero dohodnine in olajšave za leto 2018
• Lestvica za odmero dohodnine in olajšave za leto 2017

Ugotavljanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti (za samostojne podjetnike)

Kakšna je stopnja davka od dohodka iz dejavnosti?

Odvisna je od tega, ali davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti ugotavljate na podlagi:

• dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov ali
• dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov (imate status “normiranca”).

Za zavezance, ki davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti ugotavljate na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, se pri izračunu akontacije dohodnine upoštevajo stopnje dohodnine iz davčne lestvice od 16 do 50 odstotkov.

Za zavezance, ki davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti ugotavljate na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, se dohodnina obračuna po stopnji 20 odstotkov.

• VEČ o vpisu v davčni register+

Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov

Davčna osnova je dobiček, ki se ugotovi tako, da se od prihodkov, ustvarjenih v koledarskem letu, odštejejo odhodki. Za ugotavljanje prihodkov in odhodkov se uporablja poleg Zakona o dohodnini (ZDoh-2) tudi Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2).

Zavezanci lahko v obrazcu davčnega obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti uveljavljate tudi davčne olajšave, ki jih določa Zakon o dohodnini, in sicer:    

• olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj,
• olajšavo za investiranje,
• olajšavo za zaposlovanje,
• olajšavo za zaposlovanje invalidov,
• olajšavo za zavezanca invalida,
• olajšavo za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju,
• olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje,
• olajšavo za donacije.

Od ugotovljene davčne osnove t.j. dobička morate zavezanci plačati akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

Pri izračunu akontacije dohodnine se upoštevajo stopnje dohodnine iz davčne lestvice (od 16 % do 50 %), zavezanci pa lahko upoštevate tudi splošno, dodatno splošno in posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane.

Olajšave lahko upoštevate pod pogojem, da vam za posamezno davčno leto te olajšave niso bile upoštevane pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki ga izplača glavni delodajalec, ali pa vam je bilo na ta način upoštevanih manj kot 5/12 teh olajšav.

Poleg omenjenih olajšav lahko zavezanci upoštevate tudi olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje za premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih plačujete zase v pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja, če ste obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani kot samozaposlene osebe.

Na podlagi davčnega obračuna se določi tudi predhodna akontacija dohodnine, ki se v tekočem davčnem letu plačuje:

• v mesečnih obrokih (če znesek prehodne akontacije presega 400 evrov), ali
• v trimesečnih obrokih (če znesek predhodne akontacije ne presega 400 evrov).

Obroki predhodne akontacije dospejo v plačilo na zadnji dan obdobja, na katerega se nanašajo, in morajo biti plačani v desetih dneh po dospelosti.

Kot samostojni podjetnik pred začetkom opravljanja dejavnosti sami izračunate predhodno akontacijo v znesku glede na višino predvidene davčne osnove davčnega leta, za katero se plačuje predhodna akontacija. Obrazložen izračun predvidene davčne osnove, višino predhodne akontacije ter obrokov predhodne akontacije predložite davčnemu organu v 8 dneh od vpisa v primarni register (tj. v primeru samostojnega podjetnika Poslovni register Slovenije) oziroma ob predložitvi prijave za vpis v davčni register.

Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov

Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov pomeni poenostavljen način ugotavljanja davčne osnove, saj zavezancem ni treba voditi evidenc o odhodkih oziroma stroških, ki jih imajo pri poslovanju.

V primeru, da davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti ugotavljate na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, se davčna osnova ugotovi na način, da se od ustvarjenih prihodkov odštejejo normirani odhodki, in sicer v višini 80 % ustvarjenih prihodkov, vendar ne več kot 40.000 evrov, ali 80.000 evrov, če je bila v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, pri zavezancu, v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev. Za člane kmečkega gospodinjstva se prag določa sicer v enakem znesku (80.000 evrov), vendar kot večkratnik ob upoštevanju nosilca in drugih članov kmečkega gospodinjstva, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje oziroma člani kmečkega gospodinjstva.

Dohodnina od dohodka iz dejavnosti se odmeri po 20 % davčni stopnji in se šteje za dokončen davek.

Na tak način lahko ugotavljajo davčno osnovo le zavezanci pod naslednjimi pogoji:

• v davčnem letu pred tem davčnim letom zavezančevi prihodki iz dejavnosti ne presegajo 50.000 evrov ali
• v davčnem letu pred tem davčnim letom zavezančevi prihodki iz dejavnosti ne presegajo 100.000 evrov in je bila pri zavezancu (velja tudi za zavezanca samega) obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana vsaj ena oseba za poln delovni čas, neprekinjeno najmanj pet mesecev in
• zavezanec pri davčnem organu pravočasno opravi priglasitev.
• Za člane kmečkega gospodinjstva, ki ugotavljajo davčno osnovo iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti naslednjega davčnega leta z upoštevanjem normiranih odhodkov, če takšen način ugotavljanja davčne osnove priglasijo davčnemu organu in njihovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v davčnem letu pred tem davčnim letom, ne presegajo 100.000 evrov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva, v skladu z zakonom, ki ureja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov je primerno za tiste zavezance, ki imajo manj stroškov, kot znašajo normirani odhodki.

Zavezanec, čigar povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih predhodnih let presega 150.000 evrov, mora obvezno izstopiti iz sistema. Zavezanec lahko ostane v sistemu, če ima v dveh zaporednih predhodnih letih skupno do 300.000 evrov prihodkov. Za kmečka gospodinjstva se prag določa v enakem znesku, vendar v večkratniku ob upoštevanju nosilca in drugih članov kmečkega gospodinjstva, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje oziroma člani kmečkega gospodinjstva.

Pri presoji pogoja za obvezen izstop iz ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov po 14. odstavku 48. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) se upoštevajo prihodki zavezanca ter prihodki pod pogoji, kot so določeni z 9. odstavkom 48. člena ZDoh-2, torej poleg prihodkov zavezanca pod določenimi pogoji tudi prihodki določenih drugih oseb, tudi povezanih oseb.

Prihodki povezanih oseb se primeroma seštevajo, če je glavni namen ali eden od glavnih namenov za shemo poslovanja izpolnjevanje pogoja glede praga prihodkov z verižnim ustanavljanjem zavezancev. Dohodki pa se kljub povezanosti ne seštevajo, če zavezanec dokaže, da glavni ali eden od glavnih namenov sheme poslovanja ni bil izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Opisano se uporablja že za davčno leto 2018, pri čemer se bo pri presoji izpolnjevanja prihodkovnih pogojev upoštevalo dosežene prihodke, ugotovljene po pravilih o računodenju, v letih 2016 in 2017.

• Več o dohodku iz dejavnosti+

Prispevki za socialno varnost

• Prijava samostojnega podjetnika in delavca v obvezna socialna zavarovanja (obrazec M-1) za s.p.
  
• Prijava delavca v obvezna socialna zavarovanja za gospodarsko družbo (obrazec M-1)
  
• Prijava zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (obrazec M12) za gospodarsko družbo
  Z

Več E-postopkov

Prispevki za socialno varnost vključujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti (zaposlovanje) in prispevek za starševsko varstvo.

Dohodki iz delovnega razmerja – pogodba o zaposlitvi

Podjetja, ki izplačujejo plačo, morajo od izplačanih dohodkov obračunati in plačati akontacijo dohodnine in prispevke za socialno varnost.

Glavni delodajalec (delavec pri njem dosega pretežni del dohodka) akontacijo dohodnine izračuna tako, da za posamezni dohodek uporabi stopnje dohodnine in lestvico iz 122. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2, preračunano na 1/12 leta in upošteva tudi 1/12 zneska olajšav, določenih v ZDoh-2.

Delodajalec, ki ni glavni delodajalec, akontacijo dohodnine izračuna po stopnji 25 %.

Delodajalec obračuna in plača tudi prispevke za socialno varnost zavarovanca (delojemalca) in delodajalca.

Vrsta prispevka	Stopnja prispevka zavarovanca	Stopnja prispevka delodajalca
Vrsta prispevka	Stopnja prispevka zavarovanca	Stopnja prispevka delodajalca
za pokojninsko in invalidsko zavarovanje	15,50 %	8,85 %
za zdravstveno zavarovanje	6,36 %	6,56 %
za starševsko varstvo	0,10 %	0,10 %
za primer brezposelnosti (zaposlovanje)	0,14 %	0,06 %
za poškodbe pri delu in poklicne bolezni	–	0,53 %
Skupaj	22,10%	16,10 %

• Več o davčni obravnavi dohodkov iz delovnega razmerja+

Registrirani s.p.

Osebe, ki so obvezno zavarovane na podlagi statusa fizične osebe, ki opravlja samostojno dejavnost – samozaposlene osebe, prispevke plačujejo od zavarovalne osnove, določene po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Zavarovalna osnova se določi glede na doseženi dobiček samozaposlene osebe v preteklem letu.

Vrste in stopnje prispevkov, ki jih plačujejo samozaposlene osebe, so razvidne iz naslednje tabele:

Vrsta prispevka	Stopnja prispevka zavarovanca	Stopnja prispevka delodajalca
za pokojninsko in invalidsko zavarovanje	15,50 %	8,85 %
za zdravstveno zavarovanje	6,36 %	6,56 %
za starševsko varstvo	0,10 %	0,10 %
za primer brezposelnosti (zaposlovanje)	0,14 %	0,06 %
za poškodbe pri delu in poklicne bolezni	–	0,53 %
Skupaj	22,10%	16,10 %

Predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost

Za mesec januar 2017 in naprej bo davčni organ sestavil predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost (POPSV) in ga vročil zavezancu elektronsko prek portala eDavki najkasneje do 10. v mesecu za pretekli mesec.

Če podatki v POPSV niso pravilni in/ali popolni ali če POPSV davčni organ v sistem eDavki ni odložil, mora zavezanec sam predložiti obračun OPSVZ najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec, prispevki pa morajo biti plačani najpozneje do 20. dne v mesecu za pretekli mesec.

Prvič registrirani s.p.

Prvič registrirani s.p.-ji so prvih 24 mesecev poslovanja upravičeni plačevati nižje prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in sicer prispevek zavarovanca in prispevek delodajalca. To velja od 1. 7. 2013 dalje na podlagi določbe 14. odstavka 145. člena ZPIZ-2.

V prvih 12 mesecih poslovanja po prvem vpisu v poslovni register ali drug register ali evidenco so zavezanci oproščeni plačila dela prispevka zavarovanca in prispevka delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 50 %, v naslednjih 12 mesecih pa so oproščeni plačila dela prispevka zavarovanca in delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 30 % zneska prispevka.

Če se prvih 12 mesecev od prve registracije izteče med mesečnim obdobjem, za katerega se predlaga obračun prispevkov, mora zavezanec za ta mesec oddati dva ločena obračuna OPSVZ:

• enega za obdobje, v katerem uveljavlja 50 % ter
• drugega, v katerem uveljavlja 30 % oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
• Več o prispevkih za socialno varnost samozaposlenih+

Pavšalni prispevki

Osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic (samostojno opravljajo dejavnost npr. prek podjemne pogodbe in v zavarovanje niso vključene na podlagi opravljanja dejavnosti), morajo plačati prispevek za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje v pavšalnem znesku.

• Več o prispevkih za zavezance, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic+

Prijava v obvezna socialna zavarovanja

Delodajalec lahko odda prijavo zavarovanca v obvezna socialna zavarovanja na portalu e-VEM ali katerikoli točki SPOT (VEM).

Samozaposlene osebe same vložijo prijavo v obvezna socialna zavarovanja na portalu e-VEM ali kateri koli točki SPOT (VEM).

Vir eVEM:
http://evem.gov.si/info/poslujem/davki/