Ukvarja se s krznom in IVKO woman, ki bazira na naravnih materialih. Mladina mora poskrbeti za svet, zato je prav, da se tudi naše razmišljanje spremeni. Moramo se znebiti plastike, saj potrebuje ogromno časa, da se razgradi. S krznom so se začeli ljubiteljsko ukvarjati že pred 28 leti. Zgodba se je začela s prvim nakupom krznenega plašča, iz tega pa se je kasneje razvil posel. Po poklicu je sicer ekonomistka. Šol za krznarje ni več, zato sama priučuje eno krznarko. V Mariboru pa so edini, ki se s tem še ukvarjajo. Šivali so tudi kostim za pohorskega carja in kurentije, s čemer vzdržujejo tradicijo. škoda , da nekateri poklici izumirajo, saj še vedno obstaja potreba po njih, zato jih je treba vsaj vzdrževati. Krznene izdelke izdelujejo iz kož vzrejnih živali. Prav tako pa so člani IFTF- združenje vseh rejcev. Gre za svetovno združenje, ki ima tudi OI label, kar pomeni zagarantiran izvor. Vse živali izvirajo iz EU, ki ima zelo stroge zakone za vzrejo živali za krzno. Vsa krzna iz teh farm dobijo certifikat OI label. Krzna izven EU ne kupujejo.Na celotno zadevo je treba globalno gledati, saj je v ozadju tudi filozofija. Krzno ni za vsakega posameznika, kar je prav, saj ne sme biti množična zadeva. Tisti, ki nosijo krzno, morajo biti tudi osveščeni. Bolje je, da se kupi pravo krzno, saj so ponaredki narejeni iz plastike. Poleg tega je tudi dober ponaredek precej drag. Krzneni plašči imajo tudi zelo dolgo življenjsko dobo- cca. 40 let. 

Danes njihovo krznarstvo bolj kot na novih izdelkih, temelji na vzdrževanju in čiščenju krzna. Izdelke čez poletje shranjujejo v hladilnici. Izdelke, ki jih imajo v trgovini večinoma kupujejo v Milanu na sejmih, ki prav tako vzdržujejo visoke vzrejne standarde. Žalostno je, da lovci, ki imajo zakonsko določen odstrel lisic, nato te kože zavržejo. Sicer imajo kontakt z lovci, od katerih odkupujejo nekaj kož. 

Aktivisti za pravice živali, jim bolj škodijo kot koristijo. Namesto, da bi se kože uporabile, se zavržejo. Gre namreč za uraden odstrel. V svetovnem merilu še ogromno ljudi živi od tega. Poudarja pa, da mora biti vse zakonsko urejeno in pod strogim nadzorom. Od vsake kože, ki jo prodajo, gre določen odstotek v dobrobit živali. Obsojanje te industrije je zelo nepotrebno. Pogledati je treba celo zgodbo, da lahko potem obsojaš ali presojaš. Osveščajo tudi otroke, da ta obrt ni tak bav bav. V EU so zadeve dobro urejene, kaj pa se dogaja na Kitajskem, pa je potrebno tam urejati.

previous arrow
next arrow
Slider