Z namenom ohranitve delovnih mest pri delodajalcih, ki jih je izbruh okužb z virusom SARS-CoV-2 najbolj poslovno prizadela, je vlada sprejela Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo. Del tega zakona je tudi subvencionirana napotitev zaposlenega na čakanje na delo doma.

V tem trenutku je zakon še v procesu sprejemanja in še ne velja, se pa pričakuje, da bo pričel veljati kmalu.

V nadaljevanju bomo preverili, katera podjetja bodo upravičena do pomoči in pod kakšnimi pogoji.

Namen financiranja povračila

Delodajalci imajo že po določilih Zakona o delovnih razmerjih možnost, da z namenom ohranitve zaposlitve pisno napotijo svoje zaposlene na čakanje na delo doma.

Z namenom ohranitve ohranitve delovnih mest zaradi posledic epidemije COVID-19, pa država v izrednih razmerah to povračilo v celoti financira. Seveda, v kolikor bo delodajalec za sofinanciranje zaprosil.

Kateri delodajalci so upravičeni do pomoči?

Za financiranje nadomestila plače zaposlenim bodo lahko zaprosili:

1. delodajalci, ki niso:

  • neposredni ali posredni proračunski uporabnik, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,
  • delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti.

2. ki jim bodo po njihovi oceni:

  • prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20% glede na isto obdobje leta 2019 in
  • v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 20% rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019.

V primeru, da ob predložitvi letnih poročil za leto 2020, zgornji dve navedbi ne bosta izkazani, bo moral delodajalec pomoč vrniti.

Nadomestilo za zaposlene, ki ne morejo opravljati dela:

Delodajalci bodo lahko uveljavljali tudi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela:

  1. če bodo izpolnjevali zgoraj navedene pogoje in
  2. če bodo izjavili, da delavci dela ne opravljajo zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami in zaradi tega prejemajo nadomestilo plače.

Kateri delodajalci niso upravičeni do pomoči?

Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače ne more uveljavljati delodajalec:

  • ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane

zapadle obveznosti na dan vložitve vloge.

Kot neizpolnjevanje pogoja se šteje tudi če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge;

  • ki v zadnjih treh mesecih pred mesecem napotitve na začasno čakanje na delo ni redno izplačeval plač oziroma prispevkov za socialno varnost;
  • če je nad njim uveden postopek stečaja.

Do kdaj lahko traja napotitev?

Delodajalec lahko posameznega delavca, s financiranjem s strani države, napoti na začasno čakanje na delo najdlje do 31. maja 2020.

Obveznosti zaposlenega na čakanju

Napoteni zaposleni ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen, tistih, ki jih posebej opredeli ta zakon. Tako ima denimo še vedno pravico do stavke, zanj še vedno velja prepoved konkurenčne dejavnosti, obveznost varovanja poslovne skrivnosti, nima pa pravice do povračila stroškov (malice, prevoza), če ti stroški ne nastanejo.

Delavec se mora na zahtevo delodajalca vrniti na delo do sedem zaporednih dni v tekočem mesecu, denimo ob dodatnih naročilih, povečanju potreb, ipd. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod za zaposlovanje, čas, ko se delavec začasno vrne na delo, pa se ne upošteva v čas subvencioniranega čakanja na delo.

Višina povračila, ki pripada delavcu

V primeru čakanja na delo ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80% osnove.

Nadomestilo plače delavca, ki ne opravlja dela zaradi višje sile, ne sme biti nižje od minimalne plače in ne višje od povprečne plače v Republiki Sloveniji.

Osnova predstavlja povprečno mesečno plačo za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti.

Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.

Če je bila plača delavca znižana zaradi določitve krajšega polnega delovnega časa pri delodajalcu, se za določitev osnove za nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo upošteva plača ali osnova za nadomestilo plače iz zadnjih treh mesecev pred določitvijo krajšega polnega delovnega časa.

Nadomestilo za bolniško odsotne, invalide, starše

Delavcem odsotnim z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, ki jim pripada nadomestilo že na tej osnovi, nadomestilo za čakanje na delo doma za ta čas ne pripada.

Delavci, ki delajo krajši delovni čas na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, se nadomestilo plače v tem času izplačuje v sorazmernem delu.

Povračilo nadomestila

Država bo delodajalcem v celoti povrnila nadomestilo plače, zmanjšanega za prispevke. Te bo v celoti krila država RS.

Delodajalci bodo za zaposlene opravičeni plačila prispevkov za obdobje od 13. marca do 31. maja 2020.

Nadomestila plače za zaposlitve, ki so neposredno ali posredno sofinancirane iz proračuna preko posebnih programov, so financirane le v višini razlike med polnim sofinanciranjem in siceršnjo subvencijo.

Postopek uveljavljanja povračila nadomestila plače

Delodajalec, ki bo želel uveljavljati povračilo nadomestila, to stori uveljavi z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.

Vlogo je potrebno oddati v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 31. maja 2020.

Delodajalci, ki do delavce napotili na čakanje na delo od doma že prej, a najkasneje od 1. aprila 2020, morajo vložiti vlogo v osmih dneh od uveljavitve tega zakona.

Vlogi je potrebno priložiti:

  1. izjavo iz 25. člena tega zakona, za katere pravilnost kazensko in materialno odgovarja,
  2. dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.

K vlogi za delavca, ki zaradi višje sile ne more opravljati dela, delodajalec priloži izjavo, v kateri izjavi, da delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, za katere pravilnost kazensko in materialno odgovarja, ter dokazila delavcev o upravičeni odsotnosti delavcev zaradi višje sile, ki je posledica varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol ali nezmožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami.

Delodajalec, katerega zaposlitve so neposredno ali posredno sofinancirane iz proračuna Republike Slovenije preko posebnih programov in lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini razlike med polnim sofinanciranjem in siceršnjo subvencijo, v vlogi navede delež financiranja iz državnega proračuna v letu 2019.

Rok za odločitev o vlogi

Rok za odločitev o vlogi, s strani zavoda, je 8 dni.

Izplačevanje nadomestila

Povračilo nadomestila plače, razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca, se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer 10. dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače.

Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi delavec na ta dan dejansko delal.

Obveznosti delodajalca, ki uveljavlja pomoč

V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil mora delodajalec delavcem izplačevati neto nadomestilo plače.

Delodajalec delavcem, ki niso na čakanju, ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.

Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo mora o tem predhodno obvesti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Prav tako mora obvestiti zavod, če delavcu preneha odsotnost iz razlogov višje sile.

Kdaj je potrebno vrniti prejeta sredstva?

Delodajalec bo moral vrniti sredstva, v kolikor se bo iz dejanskih kasnejših letnih poročil izkazalo, da:

  • prihodki v prvem polletju 2020 niso upadli za več kot 20% glede na isto obdobje leta 2019 in
  • so v drugem polletju 2020 dosegli več kot 20% rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019.

Prav tako bo moral vrniti sredstva, če bo začel postopke likvidacije, v obdobju:

  • prejemanja sredstev in,
  • po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.

V kolikor delavcem v obdobju prejemanja nadomestila ne bo plačeval nadomestila delavcem, če bo ostalim delavcem odredil nadurno delo, ali ne bo obveščal zavoda, bo moral prejeta sredstva v celoti vrniti v trikratni višini.

Več o tem:

Možnosti delodajalcev glede zaposlenih v času koronavirusa

Več o tem:

Kdaj lahko delodajalec odredi opravljanje drugega dela?

Kdaj lahko delavec delo opravlja delo na domu?

Kako delodajalec poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi?

Več informacij: Portal informiran.si

VIR: https://www.mm-konto.si/aktualno/article/2020/mar/31/cakanje-zaposlenega-na-domu-zaradi-korona-virusa/

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja