VPRAŠANJE:

Prosim, če mi pojasnite, kako gre v stečaj d.o.o.? Ima dolg na davčni in terjatve do lastnika d.o.o. Ali je v tem primeru stečaj sploh možen, ker d.o.o. več ne posluje. Premoženja nima.


PRAVNO POJASNILO:

Namen stečajnega postopka


Stečaj je poleg nekaterih drugih oblik prenehanja pravne osebe (izbris iz sodnega registra na podlagi ničnostne sodbe in izbris iz sodnega registra brez likvidacije v posebnih primerih) sploh edini način (poleg redne likvidacije družbe, kjer premoženje družbe ob prenehanju le-te zadošča za poplačilo vseh njenih terjatev!) tako imenovanega s strani sodišča nadzorovanega prenehanja pravne osebe, ki se po končanem stečajnem postopku izbriše iz sodnega registra in s tem preneha njena pravna subjektiviteta. Smisel in posledica z uvedbo stečajnega postopka pa je prezadolženost pravne osebe oziroma njena nelikvidnost, ko le-ta ne more več tekoče poravnavati svojih obveznosti do upnikov in ko tudi z drugimi ukrepi finančnega prestrukturiranja ni bilo mogoče zagotoviti zadosti kapitala in so vse obveznosti družbe večje od vsega njenega premoženja, ki služi poplačilu terjatev. 


In da nekateri izmed upnikov ne bi bili v tem času favorizirani drugi pa oškodovani, so uprava družbe oziroma direktor/ji kot njen/i zakoniti zastopnik/i dolžan/i predlagati uvedbo stečajnega postopka nad takšno pravno osebo, v nasprotnem primeru lahko celo osebno odgovarja/jo upnikom, ki v stečajnem postopku niso prišli do polnega poplačila svojih terjatev. Smisel vodenja in uvedbe stečajnega postopka je torej ta, da so vsi upniki pravne osebe, ki je v stečaju, enako obravnavani in da vsi dobijo poplačan enak odstotek svojih prijavljenih in priznanih terjatev.


Uvedbo in vodenje stečajnega postopka nad družbo z omejeno odgovornostjo ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).


Prenehanje družbe brez stečajnega postopka


Tudi če družba več ne posluje je uvedba stečajnega postopka smiselna, da se dokončno sodno uredijo upniško-dolžniška razmerja, družba pa se po koncu stečajnega postopka izbriše iz sodnega registra. Če pa družba zadnji dve leti ni oddala letnega poročila ali na naslovu, ki je kot sedež družbe vpisan v poslovnem registru ne posluje več ali na tem naslovu sploh ne posluje, potem pa se lahko predlaga uvedba postopka izbrisa takšne družbe iz sodnega registra brez likvidacije (brez stečaja), kar je urejeno v posebnem poglavju zgoraj navedenega postopka. 


Takšen postopek je smiselen, če družba nima prav nobenega premoženja več, saj bi se v takšnem primeru začet stečajni postopek nad takšno družbo takoj zaključil s sklepom, v katerem bi se ugotovilo, da stečajna masa dolžnika ne zadošča niti za poplačilo stroškov stečajnega postopka.


Začetek stečajnega postopka


O začetku stečajnega postopka odloči sodišče na predlog upravičenega predlagatelja za začetek postopka.

Predlog za začetek stečajnega postopka je upravičen vložiti:

1. dolžnik,
2. osebno odgovorni družbenik dolžnika,
3. upnik, ki verjetno izkaže:

– svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka, in
– okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca,

4. Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije, ki verjetno izkaže:

– terjatve delavcev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka,
in
– okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom teh terjatev za več kot dva meseca.



Predlog za začetek stečajnega postopka mora vsebovati:

1. identifikacijske podatke o dolžniku,

2. opis dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da je dolžnik postal insolventen, in dokaze o teh dejstvih,

3. zahtevek, da sodišče nad dolžnikom začne stečajni postopek.

Predlogu za začetek stečajnega postopka je treba priložiti:


1. morebitne listinske dokaze o tem, da je dolžnik postal insolventen, in


2. dokaz o plačilu predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, razen če je predlagatelj po tem zakonu založitve predujma oproščen.

Za predlog za začetek stečajnega postopka, ki ga vloži dolžnik (v nadaljnjem besedilu: dolžnikov predlog za začetek stečajnega postopka), se ne uporabljata 2. točka prvega odstavka in 1. točka drugega odstavka predhodnega besedila.

Predlog za začetek stečajnega postopka, ki ga vloži upnik (v nadaljnjem besedilu: upnikov predlog za začetek stečajnega postopka), mora vsebovati tudi opis dejstev in okoliščin, iz katerih verjetno izhaja, da ima terjatev do dolžnika in da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca.

Upnik mora predlogu za začetek stečajnega postopka priložiti morebitne listinske dokaze o svoji terjatvi in zamudi z njenim plačilom.
Predlog za začetek stečajnega postopka se lahko umakne do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka.


Če začetek stečajnega postopka predlaga dolžnik, velja, če se ne dokaže drugače, da je dolžnik insolventen.

Prvi odstavek se smiselno uporablja tudi za predlog za začetek stečajnega postopka, ki ga vloži osebno odgovorni družbenik dolžnika.

Domnevo insolventnosti iz prvega odstavka lahko izpodbija samo družbenik dolžnika ali dolžnik, če je predlog za začetek stečajnega postopka vložil njegov osebno odgovorni družbenik.

Družbenik dolžnika ali dolžnik, če je predlog za začetek stečajnega postopka vložil njegov osebno odgovorni družbenik, lahko izpodbija domnevo insolventnosti iz prvega s pritožbo proti sklepu o začetku stečajnega postopka, ki ji mora priložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen.


Sodišče mora dolžniku v treh delovnih dneh po prejemu vročiti upnikov predlog za začetek stečajnega postopka in ga opozoriti na pravne posledice, če se ne bo odzval oziroma odgovoril na upnikov predlog.

Dolžnik lahko v 15 dneh po prejemu upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka ugovarja, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja.

Če dolžnik izjavi, da z upnikovim predlogom za začetek postopka soglaša, ali če v 15 dneh po prejemu ne vloži niti ugovora iz prejšnjega odstavka niti zahteve za odložitev odločanja o uvedbi stečajnega postopka, velja, če se ne dokaže drugače, da je dolžnik insolventen.

Več informacij: Pravno pojasnilo pripravil:

Vinko Berginc, univ. dipl. prav. 090 30 60

VIR: http://www.pravnitelefon.si/pravna-podrocja/izvrsbe-terjatve-in-stecaji/postopek-stecaja-druzbe-z-omejeno-odgovornostjo-doo

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja