Pogodba o zaposlitvi in postopek zaposlitve
- Sporočilo o prostem delovnem mestu (obrazec PDM-1) za d.o.o.
- Prijava delavca v obvezna socialna zavarovanja za gospodarsko družbo (obrazec M-1)
Pogodba o zaposlitvi pomeni sklenitev delovnega razmerja. Delovno razmerje lahko sklenete za nedoločen ali določen čas.
Kakšen je postopek zaposlitve?
Najprej objavite prosto delovno mesto, izberete kandidata, sklenete pogodbo o zaposlitvi z njim, nato kot delodajalec prijavite svojega novega zaposlenega v obvezna socialna zavarovanja.
1. Objava prostega delovnega mesta
Načeloma je obvezna javna objava prostega delovnega mesta vašega podjetja, razen v spodaj navedenih primerih.
Prosto delovno mesto lahko brezplačno objavi Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ) ali pa se odločite za objavo v sredstvih javnega obveščanja, na spletnih straneh ali v vaših javno dostopnih poslovnih prostorih.
V primeru, da ZRSZ obvestite o prostem delovnem mestu, vam lahko posreduje kandidate iz svojih evidenc in s tem pomaga pri iskanju kadrov. Sporočilo o prostem delovnem mestu lahko posredujete ZRSZ:
- neposredno, osebno oziroma po pošti prek obrazca PDM-1 ali prek e-storitev ZRSZ,
- prek sistema e-VEM.
Kdaj vam ni potrebno javno objaviti prostega delovnega mesta?
Obstajajo določene izjeme, ko se lahko pogodba o zaposlitvi sklene brez javne objave. Navajamo nekaj primerov:
- zaposlitev poslovodne osebe, prokurista in vodilnih delavcev (velja tudi v primeru samozaposlitve),
- zaposlitev družbenikov v pravni osebi,
- sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem zaradi spremenjenih okoliščin,
- zaposlitev invalida po zakonu, ki ureja zaposlovanje invalidov,
- zaposlitev za določen čas, ki po svoji naravi traja največ tri mesece v koledarskem letu ali zaposlitev za določen čas za nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
- zaposlitev s polnim delovnim časom osebe, ki je bila pri delodajalcu zaposlena s krajšim delovnim časom,
- zaposlitev družinskih članov delodajalca, ki je fizična oseba Več+ (ZDR-1, 26. člen).
Kdaj je treba prosto delovno mesto obvezno prijaviti pri Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ)?
Če ste delodajalec iz javnega sektorja ali gospodarska družba v večinski lasti države, morate prosto delovno mesto obvezno objaviti pri ZRSZ, kar določa Zakon o urejanju trga dela (ZUTD-A).
To velja tudi v primeru, če nameravate v svojem podjetju zaposliti tujca. V tem primeru vam bo ZRSZ po prejemu izpolnjenega obrazca izdal pisno obvestilo o obstoju ustreznih oseb v evidenci brezposelnih oseb pred vlogo za izdajo dovoljenja za zaposlitev.
2. Sklenitev pogodbe o zaposlitvi
Pogodba o zaposlitvi mora biti sklenjena v pisni obliki.
Vsaka pogodba je sklenjena, ko jo podpišeta obe stranki: delavec in delodajalec.
Pogodbo lahko sklenete za nedoločen ali določen čas in za polni ali krajši delovni čas od polnega delovnega časa. Delavec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, ima pravice in obveznosti iz delovnega razmerja sorazmerne času, za katerega je sklenil delovno razmerje. Določene posebnosti pa veljajo za delavce, ki delajo krajši delovni čas v skladu s posebnimi predpisi (pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, starševsko varstvo). V teh primerih ima delavec pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas.
Pogodba za določen čas je izjema, za uveljavitev katere morajo veljati določeni razlogi.
Pogodba o zaposlitvi za določen čas (za opravljanje istih delovnih zadolžitev) se sklene za čas, ki je potreben, da se delo opravi. Pogodba za isto delo je časovno omejena na največ dve leti, razen če gre za:
- nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
- zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva,
- poslovodno osebo ali prokurista,
- vodilnega delavca,
- voljenega, imenovanega funkcionarja,
- drugega delavca, odvisnega od mandata organa, ali
- funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah,
- projektno delo, ki traja več kot dve leti in se pogodba o zaposlitvi sklene za ves čas trajanja projekta, in v primerih, ki jih določa zakon.
Časovna omejitev ne velja v primerih nadomeščanja začasno odsotnega delavca, kot tudi ne v primeru projekta, ki traja dalj kot dve leti.
Delodajalec lahko v pogodbi o zaposlitvi določi poskusno dobo, ki je odvisna od stopnje izobrazbe in delovnega mesta.
Kateri so obvezni podatki, ki jih mora vsebovati pogodba o zaposlitvi in jih določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1):
- pogodbeni stranki,
- naziv delovnega mesta oziroma vrsto dela, s kratkim opisom dela,
- kraj opravljanja dela in čas, za katerega je sklenjena pogodba,
- ali gre za polni ali krajši delovni čas, dnevni ali tedenski delovni čas in razporeditev delovnega časa,
- razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas in določilo o načinu izrabe letnega dopusta, če je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas,
- znesek osnovne plače in podatke o morebitnih drugih plačilih,
- določilih o drugih sestavinah plače delavca, druge pravice in obveznosti v primerih, določenih v ZDR-1,
- plačilno obdobje, plačilni dan in način izplačevanja plače,
- letni dopust,
- dolžina odpovednih rokov,
- navedba ustreznih kolektivnih pogodb oz. splošnih aktov delodajalca,
- datum nastopa dela.
Če se spremeni:
- naziv delovnega mesta oziroma vrsta dela,
- kraj opravljanja dela, trajanje pogodbe o zaposlitvi,
- tedenska/mesečna delovna obveznost (polni ali krajši)
morata delavec in delodajalec skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Druge spremembe se lahko uredijo z aneksom k pogodbi.
Poslovodne osebe lahko v pogodbi o zaposlitvi drugače uredijo pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja v zvezi s pogoji in omejitvami delovnega razmerja za določen čas, delovnim časom, zagotavljanjem odmorov in počitkov, plačilom za delo, disciplinsko odgovornostjo in prenehanjem pogodbe o zaposlitvi.
Poslovodne osebe so lahko v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi ali pa opravljajo poslovodno funkcijo na podlagi pogodbe civilnega prava.
Posebna pogodba o zaposlitvi se lahko sklene tudi med delavcem in delodajalcem, ki na podlagi veljavne pogodbe o koncesiji zagotavlja delavce drugemu delodajalcu (uporabniku).
Kdo lahko sklene pogodbo o zaposlitvi?
Pogodbo o zaposlitvi skleneta delavec in delodajalec. Delavec se lahko zaposli po dopolnjeni starosti 15 let. Delavec je na podlagi delovnega razmerja vključen v obvezna socialna zavarovanja (pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti).
Prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Načini prenehanja pogodbe o zaposlitvi so različni, kar je odvisno od vrste delovnega razmerja in vzroka prekinitve delovnega razmerja. VEČ+
3. Prijava v obvezna socialna zavarovanja
Po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi je delodajalec dolžan delavca prijaviti v obvezna socialna zavarovanja (zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti). VEČ+
Avtorska pogodba
Avtorska pogodba se lahko sklene le za dela, ki so kot avtorska predvidena v Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP).
Avtorska dela so individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršen koli način izražene, zlasti:
- govorjena dela, kot npr. govori, predavanja,
- pisana dela, kot npr. leposlovna dela, članki, priročniki, študije ter računalniški programi,
- glasbena dela z besedilom ali brez besedila,
- gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela,
- koreografska in pantomimska dela,
- fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju;
- avdiovizualna dela,
- likovna dela, kot npr. slike, grafike in kipi,
- arhitekturna dela, kot npr. skice, načrti ter izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture,
- dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja,
- kartografska dela,
- predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave).
Vsi ostali predmeti del, ki niso avtorska dela, sodijo na področje podjemnih pogodb.
Kdo lahko sklene avtorsko pogodbo?
Avtorsko pogodbo skleneta naročnik in avtor. Naročnik je lahko fizična ali pravna oseba. Avtor je fizična oseba, ki je ustvarila avtorsko delo. Avtor je lahko:
- v rednem delovnem razmerju (razen če pogodba vsebuje konkurenčno klavzulo),
- lastnik pravne osebe,
- samostojni podjetnik,
- nekdo, ki opravlja dela po podjemni pogodbi,
- je redni oziroma izredni študent.
Glede drugih sestavin avtorske pogodbe se uporabljajo določbe o podjemni pogodbi. Avtorska pogodba je zelo podobna podjemni pogodbi, od nje se loči zgolj po predmetu pogodbe.
Po Zakonu o urejanju trga dela od 1. 1. 2011 podatkov o avtorskih pogodbah ni več treba sporočati Zavodu RS za zaposlovanje.
Davčni vidik avtorske pogodbe
Plačilo iz avtorske pogodbe je dohodek posameznika, ki je obdavčen z dohodnino. Višina plačil prispevkov, povezanih z avtorsko pogodbo, je odvisna od tega, ali je avtor že sicer obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan ali ne.
Podjemna pogodba
Podjemna pogodba se sklene za občasna in časovno omejena dela. Predmet podjemne pogodbe ali pogodbe o delu je lahko:
- izdelava stvari (gre predvsem za storitve proizvodnega obrtništva pa tudi večjih investicijskih ureditev):
- popravilo stvari (obrtniške storitve),
- fizično ali umsko delo.
V praksi lahko podjemna pogodba zajema vse vrste del, ki ne sodijo med avtorska dela. Pri določenih umskih delih podjemna pogodba meji na avtorsko pogodbo, saj ima lahko elemente avtorskega dela in bi bila tako bolj smiselna sklenitev avtorske pogodbe.
Kdo lahko sklene podjemno pogodbo?
Podjemno pogodbo lahko sklene fizična oseba z naročnikom, ki je lahko fizična ali pravna oseba. V praksi je lahko to zaposleni, ki pa ne sklene pogodbe s svojim delodajalcem. Lahko pa jo skleneta tudi delodajalec in delavec, ki sta že sklenila pogodbo o zaposlitvi, a le za dela izven opisa rednih delovnih nalog.
Podjemna pogodba se sklene le za določen čas.
Po Zakonu o urejanju trga dela od 1. 1. 2011 podatkov o podjemnih pogodbah ni več potrebno sporočati Zavodu RS za zaposlovanje.
Podjemna pogodba ali pogodba o zaposlitvi?
Za delodajalca je navadno bolj ugodno, da z novim delavcem sklene podjemno pogodbo kot pogodbo o zaposlitvi, vendar zakonodaja vsebuje nekatere omejitve.
Delavec ne sme opravljati dela po podjemni pogodbi, če obstajajo elementi delovnega razmerjain če delavec izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi.
Sodna praksa je dodala še nekatere dodatne kriterije za presojo, ali gre za delovno razmerje ali ne. Za delovno razmerje gre, če je delo sistematizirano kot delovno mesto, če se delo opravlja v delovnem času, ki ga določi delodajalec, če je delo kontinuirano in če se po navodilih lahko primerja z ostalimi delovnimi mesti pri delodajalcu.
Davčni vidik podjemne pogodbe
Plačilo iz podjemne pogodbe je dohodek posameznika, ki je obdavčen z dohodnino.
Prijava v obvezna socialna zavarovanja
- Prijava samostojnega podjetnika in delavca v obvezna socialna zavarovanja (obrazec M-1) za s.p.
- Prijava delavca v obvezna socialna zavarovanja za gospodarsko družbo (obrazec M-1)
Z
Prijava v obvezna socialna zavarovanja se vloži na obrazcu M-1.
Obvezna socialna zavarovanja so:
- pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
- zdravstveno zavarovanje,
- zavarovanje za starševsko varstvo,
- zavarovanje za primer brezposelnosti.
Prijava delavca
Po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi morate kot delodajalec prijaviti delavca v obvezna socialna zavarovanja. Prijavi priložite pogodbo o zaposlitvi, če gre za prijavo delavca, ki je v pogodbenem razmerju.
Rok za prijavo
Kot delodajalec morate delavca prijaviti v obvezna socialna zavarovanja z dnem nastopa dela po pogodbi o zaposlitvi, vendar najkasneje pred začetkom opravljanja dela. Če delavec tega dne iz opravičljivih razlogov ne začne z delom, mora biti prijava vložena najkasneje tistega dne, ki je kot dan nastopa dela dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi.
Prijava za samostojnega podjetnika in družbenika, ki je poslovodna oseba
V obvezna socialna zavarovanja morate biti vključeni tudi samostojni podjetniki in družbeniki, ki ste poslovodne osebe, če niste zavarovani po drugi, prednostni podlagi za polni delovni čas.
Obveznost zavarovanja za samostojnega podjetnika nastopi:
- z dnem registracije v Poslovnem registru Slovenije, če ob registraciji ni zavarovan po prednostni podlagi za polni delovni čas (zavarovanje iz naslova delovnega razmerja). Če je zavarovan iz naslova delovnega razmerja za krajši delovni čas od polnega, se mora za razliko do polnega delovnega časa zavarovati iz naslova s.p.;
- z naslednjim dnem po prenehanju zavarovanja iz naslova delovnega razmerja za polni delovni čas, če je bil ob registraciji zavarovan po tej prednostni podlagi.
Obveznost zavarovanja za družbenika, ki je poslovodna oseba, nastopi:
- z dnem vpisa v sodni register kot družbenik in poslovodna oseba, če ob vpisu ni zavarovan po drugi prednostni podlagi za polni delovni čas (zavarovanje iz naslova delovnega razmerja ali iz naslova samostojnega opravljanja gospodarske ali druge dovoljene dejavnosti). Če je zavarovan po drugi prednostni podlagi za krajši delovni čas od polnega, se mora za razliko do polnega delovnega časa zavarovati iz naslova statusa družbenika in poslovodne osebe;
- z naslednjim dnem, ko preneha zavarovanje po drugi prednostni podlagi, če je bil ob vpisu zavarovan po drugi prednostni podlagi za polni delovni čas.
Rok za prijavo
Samostojni podjetniki in družbeniki, ki ste poslovodne osebe, morate prijavo v obvezna socialna zavarovanja vložiti v roku osem dni od dne, ko nastopi obveznost zavarovanja.
Način vložitve obrazca M-1
Zavezanci za prijavo, ki ste kot poslovni subjekti vpisani v Poslovni register Slovenije (npr. gospodarska družba, samostojni podjetnik, oseba, ki samostojno opravlja poklicno dejavnost, zavod), morate od 1. januarja 2016 obvezna socialna zavarovanja urejati obvezno prek portala e-VEM.
Zavezanci za prijavo lahko obvezna socialna zavarovanja za osebe v delovnem razmerju po šifri podlage za zavarovanje 001 urejate tudi na točki VEM. Na točki VEM lahko obvezna socialna zavarovanja urejate tudi samostojni podjetniki zase in za svoje delavce (šifra podlage za zavarovanje 005 in 013).
Prek portala e-VEM lahko obvezna socialna zavarovanja zase urejate tudi družbeniki gospodarske družbe ali ustanovitelji zavoda, ki ste poslovodne osebe.
Prijava in sprememba podatkov z obrazcem M-1 prek portala e-Vem:
Z obrazcem M-1 se prek portala e-VEM opravi:
- prijava zavarovanca v obvezna socialna zavarovanja,
- sprememba podatkov na že vloženem obrazcu M-1 (odprtem zavarovanju), ki jih ni dovoljeno spreminjati z obrazcem M-3, pri čemer morate zavezanci za prijavo hkrati z novim obrazcem M-1 vložiti še obrazec M-2, s katerim razveljavite prejšnjo prijavo z nepravilnimi podatki, oziroma zaključite zavarovanje zaradi spremenjenih podatkov.
Zavezaneci za prijavo lahko z obrazcem M-1 popravljate oziroma spreminjate sledeče podatke:
- Registrska številka,
- EMŠO zavarovanca,
- Datum pričetka zavarovanja,
- Podlaga za zavarovanje,
- Delovni/zavarovalni čas zavarovanca,
- Polni delovni/zavarovalni čas zavezanca.
Opisi šifer podlag za zavarovanje, pogoji za zavarovanje, dokazila, ki jih je potrebno pri prijavi preveriti oziroma priložiti in sam postopek izpolnjevanja prijave v obvezna socialna zavarovanja prek portala e-VEM so opisani v navodilu za izpolnjevanje obrazca M-1.
Varnost in zdravje pri delu
Delodajalec mora v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) ter drugimi predpisi zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu.
Varnost in zdravje delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu zagotavlja tako, da:
- se izogiba nevarnostim,
- ocenjuje tveganja,
- obvladuje nevarnosti pri viru,
- prilagaja dela posamezniku,
- se prilagaja tehničnemu napredku,
- nadomešča nevarno z nenevarnim ali manj nevarnim,
- razvija celovito varnostno politiko,
- daje prednost kolektivnim varnostnim ukrepom pred individualnimi,
- daje delavcem ustrezna navodila,
- obvešča in usposablja delavce.
Delodajalec mora prepoznati vsa tveganja na delovnem mestu. Za vsako delovno mesto mora izdelati pisno oceno tveganja, v kateri opredeli nevarnosti, ugotovi, kdo od delavcev bi bil lahko izpostavljen nevarnosti, odloči o tem, ali so tveganja sprejemljiva ter uvede in izvaja ukrepe za njihovo odpravo.
Ukrepi so lahko tehnični ali organizacijski.
- Primer tehničnega ukrepa: nadomestitev preveč hrupne delovne opreme z manj hrupno.
- Primer organizacijskega ukrepa: priprava internih pravil o dostopu do nevarnih območij in označitev teh območij z varnostnimi znaki.
Ukrepi so odvisni od ocene tveganja v delovnem okolju. Na oceno tveganja pa vpliva vrsta dejavnosti in velikost podjetja. Izjema so predvsem samozaposleni.
| Število zaposlenih/ukrepi | Ocena tveganja z izjavo o varnosti | Usposabljanje iz varnosti pri delu | Preventivni zdravstveni pregled | Usposabljanje iz požarnega varstva |
| Samozaposleni | Da, vendar jo lahko oceni sam (če ni tveganj, to napiše v izjavi) | Ni potrebno (če ni tveganj) | Ni potrebno (če ni tveganj) | Ni potrebno (če ni tveganj) |
| Podjetje | Da | Da | Da | Da |
Če ste samozaposleni in ocenite, da ni tveganj v vašem delovnem okolju, vam ni treba opraviti usposabljanja iz varnosti in zdravja pri delu ter požarne varnosti, pa tudi preventivnega zdravstvenega pregleda ne. Morate pa podpisati izjavo, ki jo lahko sestavite sami v poljubni obliki, da v vašem delovnem okolju ni tveganj. To izjavo shranite in jo pokažete ob morebitnem obisku delovne inšpekcije.
Če pa ste samozaposleni in ugotovite, da obstajajo nevarnosti za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, morate izdelati pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja ter določiti ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu.
Ocena tveganja in izjava o varnosti
Ocena tveganja je temelj preprečevanja nezgod pri delu in poslabšanja zdravja.
Ocenjevanje tveganja je postopek, s katerim ovrednotimo tveganja za varnost in zdravje delavcev na delovnem mestu. Ocena tveganja je sistematičen pregled vseh vidikov dela, v katerem ocenimo:
- kaj lahko povzroči poškodbe ali škodo,
- ali je nevarnosti mogoče odpraviti ali ne,
- kakšni preprečevalni ali varnostni ukrepi so ali bi morali biti uvedeni za nadzor tveganj.
Namen ocene tveganja je omogočiti delodajalcu, da sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev.
Kako ocenimo tveganje?
Poznamo več načinov in metodologij ocenjevanja tveganja.
Tukaj je enostaven primer, ki ustreza večini malim in srednje velikim podjetjem:
1. Korak: Prepoznavanje nevarnosti in ogroženih oseb
Na delovnem mestu poiščite vse, kar bi lahko povzročilo poškodbo, in ugotovite, kateri delavci bi lahko bili izpostavljeni nevarnostim.
2. Korak: Ocenjevanje in prednostno razvrščanje tveganj
Ovrednotite tveganja (resnost in verjetnost možne škode…) in jih razvrstite po pomembnosti.
3. Korak: Odločitev o preventivnem ukrepu
Opredelite ustrezne ukrepe za odpravljanje ali obvladovanje tveganj.
4. Korak: Ukrepanje
Opredelite načrt prednostnih preventivnih in varnostnih ukrepov in pričnite z njihovim uvajanjem.
5. Korak: Spremljanje in posodabljanje
Posodabljanje ocene tveganja
Oceno tveganja morate redno posodabljati in na ta način zagotavljati njeno ažurnost, kadar:
- obstoječi preventivni ukrepi varovanja niso zadostni oziroma niso več ustrezni,
- se spremenijo podatki, na katerih je ocenjevanje temeljilo,
- obstajajo možnosti in načini za izpopolnitev oziroma dopolnitev ocenjevanja.
Kdo lahko izdela oceno tveganja?
Oceno tveganja v podjetju izdela strokovni delavec v sodelovanju z izvajalcem medicine dela.
Strokovni delavec je oseba, ki mu delodajalec poveri naloge iz področja varnosti in zdravja pri delu in ima opravljen strokovni izpit iz varnosti in zdravja pri delu.
Naloge strokovnega delavca so:
- svetovanje delodajalcu pri načrtovanju, izbiri, nakupu in vzdrževanju sredstev za delo,
- svetovanje delodajalcu glede opreme delovnih mest in glede delovnega okolja,
- usklajevanje ukrepov za preprečevanje psihosocialnih tveganj,
- izdelava strokovne podlage za izjavo o varnosti (ocena tveganja),
- opravljanje obdobnih preiskav škodljivosti v delovnem okolju,
- opravljanje obdobnih pregledov in preizkusov delovne opreme,
- opravljanje notranjega nadzora nad izvajanjem ukrepov za varno delo,
- izdelava navodila za varno in zdravo delo,
- spremljanje stanja v zvezi z nezgodami pri delu, odkrivanje vzrokov zanje in priprava poročila za delodajalca s predlogi ukrepov,
- priprava in izvajanje usposabljanja delavcev za varno delo,
- sodelovanje z izvajalcem medicine dela.
Kdo je lahko strokovni sodelavec?
1. Delodajalec izmed svojih delavcev lahko določi enega ali več strokovnih delavcev. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati strokovni delavci, so odvisni od vrste dejavnosti, števila zaposlenih delavcev in stopnje tveganja za nastanek nezgod pri delu, poklicnih bolezni in bolezni povezanih z delom.
2. Delodajalec kot strokovni delavec lahko tudi sam prevzame vodenje in zagotavljanje varnosti pri delu, kadar izpolnjuje zahteve, navedene v Zakonu o varnosti in zdravju pri delu.
3. Kadar delodajalec strokovnih nalog s področja varnosti in zdravja pri delu ne more zagotoviti s svojimi delavci, lahko opravljanje vseh ali posameznih nalog poveri zunanjim strokovnim službam z dovoljenjem za opravljanje strokovnih nalog na področju varnosti pri delu.
Izjava o varnosti
Po izvedenem ocenjevanju tveganja za varnost in zdravje pri delu morate izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki, ki glede na vrsto in obseg dejavnosti vsebuje zlasti:
- načrt za izvedbo predpisanih zahtev in ukrepov,
- načrt in postopke za izvedbo ukrepov ob neposredni nevarnosti,
- opredelitev obveznosti in odgovornosti odgovornih oseb delodajalca in delavcev za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.
V izjavi o varnosti z oceno tveganja določite posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za neko delo, v delovnem procesu ali za uporabo posameznih sredstev za delo, na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela.
Tudi samozaposlene osebe morajo oceniti tveganje. Če obstaja nevarnost za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, morajo izdelati pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja ter določiti ukrepe za zagotovitev svoje varnosti in zdravja pri delu.
Usposabljanje za varno in zdravo delo
Delodajalec mora vse svoje delavce, ki opravljajo delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ali na kakršni koli drugi pravni podlagi ter osebam, ki pri delodajalcu opravljajo delo zaradi usposabljanja (dijaki, študenti), usposobiti za varno opravljanje dela.
Kdaj se mora delavec usposobiti za varno delo?
Za varno opravljanje dela se mora delavec usposobiti ob:
- sklenitvi delovnega razmerja,
- razporeditvi na drugo delo,
- uvajanju nove tehnologije in novih sredstev za delo,
- spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu.
Ste samozaposleni?
Usposabljanja iz varnosti in zdravja pri delu vam ni treba opraviti, če ocenite, da ni potrebno.
Preventivni zdravstveni pregled
S preventivnimi zdravstvenimi pregledi se ugotavlja zdravje in zmožnost delavcev za opravljanje določenega dela v delovnem okolju.
Preventivne zdravstvene preglede opravlja pooblaščeni zdravnik medicine dela.
Delodajalec napoti delavca na predhodni zdravstveni pregled:
- pred prvo zaposlitvijo,
- po prenehanju opravljanja določenega dela na določenem delovnem mestu za več kot 12 mesecev.
Podlaga za določitev vrste, obsega, vsebine in rokov posameznega preventivnega zdravstvenega pregleda je ocena tveganja.
Vrste preventivnih zdravstvenih pregledov so:
- predhodni zdravstveni pregled,
- usmerjeni obdobni preventivni zdravstveni pregled,
- drugi usmerjeni preventivni zdravstveni pregled.
Pri povečanih dejavnikih tveganja v delovnem okolju, ugotovljenih z oceno tveganja, se delavca napoti na usmerjeni preventivni zdravstveni pregled. V nekaterih primerih mora delodajalec napotiti delavca tudi na druge usmerjene zdravniške preglede.
Ste samozaposleni?
Če ste samozaposleni, vam preventivnega zdravstvenega pregleda ni treba opraviti.
Obveznosti delodajalca
Delodajalec mora zagotavljati varnost in zdravje pri delu v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja zlasti tako, da:
- poveri opravljanje nalog varnosti pri delu strokovnemu delavcu, izvajanje zdravstvenih ukrepov pa izvajalcu medicine dela,
- obvešča delavce o uvajanju novih tehnologij in sredstev za delo ter o nevarnostih za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, ter izdaja navodila za varno delo,
- usposablja delavce za varno in zdravo delo,
- zagotavlja delavcem osebno varovalno opremo in njeno uporabo, če sredstva za delo in delovno okolje kljub varnostnim ukrepom ne zagotavljajo varnosti in zdravja pri delu,
- z obdobnimi preiskavami škodljivosti delovnega okolja preverja ustrezne delovne razmere,
- z obdobnimi pregledi in preizkusi delovne opreme preverja njihovo skladnost s predpisi o varnosti in zdravju pri delu,
- zagotavlja varno delovno okolje in uporabo varne delovne opreme.
Kadrovski vmesnik
Namen Kadrovskega (HRS) vmesnika
Namen kadrovskega (HRS) spletnega vmesnika je omogočiti sistemu za vodenje evidenc zaposlenih, da v elektronski obliki sam pošlje podatke za zavarovanje oseb na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Na ta način uporabnikom ni potrebno več ročno izpolnjevati obrazcev prek e-VEM portala ali pisno pošiljati po pošti na ZZZS.
HRS spletni vmesnik je namenjen poslovnim subjektom, ki uporabljajo informacijske sisteme za vodenje evidenc zaposlenih in želijo posredovati podatke o socialnih zavarovanjih oseb prek sistema e-VEM na ZZZS v elektronski obliki, brez ročnega vpisovanja podatkov skozi postopke na e-VEM portalu ali pošiljanja vlog po pošti.
Kako pričnemo z uporabo?
Pred začetkom uporabe novega HRS spletnega vmesnika morate izpolniti obrazec Prijava odjemalca za kadrovski vmesnik E-VEM ter ga poslati na Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana. Če je prijavnica elektronsko podpisana s strani zakonitega zastopnika, nam jo lahko posredujete na elektronski naslov evem.mju@gov.si.
Pri tem velja poudariti, da podjetje prijavlja samo en certifikat, s katerim se bo avtenticiralo v sistem HRS in ne certifikatov posameznih uporabnikov HRM odjemalcev. Način pridobitve podatkov s certifikata je podrobneje opisan na drugi strani obrazca “Prijava odjemalca za kadrovski vmesnik e-VEM”.
Na novo prijavljen sistem za pošiljanje podatkov o zaposlenih mora, preden prične z oddajo vlog za prijavo v socialna zavarovanja na ZZZS, uspešno opraviti testne klice na HRS spletni vmesnik. Več o tem si lahko preberete v dokumentu Opis postopka za uporabo HRS vmesnika.
Če za vodenje teh podatkov uporabljate pooblaščenega skrbnika, ki bo za vas pošiljal podatke prek HRS vmesnika na ZZZS, morate kot zastopnik prek oddaljenega dostopa ali na točki SPOT (VEM) pooblastiti tega skrbnika na portalu e-VEM (potrebujete davčno številko pooblaščenega skrbnika). Pooblastilo se lahko odda na vstopnih točkah SPOT (VEM) ali po elektronski poti na portalu e-VEM.
Strošek storitve
Ministrstvo za javno upravo, skrbnik sistema e-VEM, ponuja poslovnim subjektom storitve HRS spletnega vmesnika e-VEM brezplačno. Pogoj za povezavo in uporabo HRS spletnega vmesnika je, da ima podjetje informacijsko kadrovsko evidenco oz. sistem, katerega poveže s HRS spletnim vmesnikom e-VEM.
Če podjetje nima lastnega programa za vodenje evidenc o zaposlenih, temveč ta program pridobi (kupi) od ponudnika tovrstnih storitev, je dogovor o nadgradnjah, in s tem povezanimi stroški, stvar uporabnika programa in ponudnika in ne več Ministrstva za javno upravo.