Predstavljamo vam oblike zaposlovanja, delovne pogoje, socialno varnost, ki se zahteva v Sloveniji, in ostale oblike pogodbenega dela.
Oblike zaposlovanja
Poleg Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) urejajo področje zaposlovanja še kolektivne pogodbe in splošni akti delodajalca.
V Sloveniji se delovno razmerje načeloma sklepa na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Lahko pa se sklene tudi za določen čas.
Slovenska zakonodaja pozna tudi več posebnih oblik opravljanja dela za enkratna, občasna ali kratkotrajna dela, kot je na primer delo po podjemni ali avtorski pogodbi, začasno ali občasno delo upokojencev, osebno dopolnilno delo ali kratkotrajno delo. Pridobite si lahko tudi poseben status, ki vam omogoča samostojno opravljanje določene dejavnosti, ne da bi vam bilo treba ustanoviti podjetje ali vstopiti v delovno razmerje.
Pogodba o zaposlitvi in postopek zaposlitve
Pogodba o zaposlitvi pomeni sklenitev delovnega razmerja. V Sloveniji se delovno razmerje načeloma sklepa za nedoločen čas. Lahko pa se sklene tudi za določen čas ter za polni ali krajši delovni čas od polnega delovnega časa.
Delavec je na podlagi delovnega razmerja vključen v obvezna socialna zavarovanja (pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti).
Če obstajajo elementi delovnega razmerja t.j., da je delavec prostovoljno vključen v delovni proces delodajalca in v njem osebno in nepretrgano opravlja delo za plačilo, po navodilih in pod nadzorom delodajalca, se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen če je to izrecno zakonsko dopuščeno (npr. začasna in občasna dela upokojencev). S takim delavcem mora delodajalec skleniti pogodbo o zaposlitvi.
Delovni pogoji pri delovnem razmerju
Plačilo
Minimalna plača za delo s polnim delovnim časom od 1. januarja 2019 dalje znaša 886,63 EUR (bruto).
Delovni čas
Polni delovni čas je določen tedensko in običajno traja 40 ur na teden, lahko je krajši, vendar ne manj kot 36 ur na teden.
Dopust
Zakon o delovnih razmerjih določa, da ima delavec v posameznem koledarskem letu pravico do letnega dopusta, ki ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali je delavec zaposlen za polni ali krajši delovni čas od polnega.
Odsotnost z dela
Delavec je upravičeno odsoten z dela v primerih začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe ter v več drugih primerih.
Priznavanje v tujini pridobljenih kvalifikacij
Temeljno načelo je, da bi moralo biti državljanu EU omogočeno, da svoj poklic opravlja v kateri koli drugi državi članici.
Dostop do reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v drugih državah članicah in njihovo opravljanje pod enakimi pogoji, kot veljajo za državljane države članice gostiteljice jim omogoča sistem priznavanja kvalifikacij. Ureja ga direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES, z dne 7. septembra 2005.
Socialna varnost in zavarovanja
Socialna varnost v Sloveniji temelji na plačevanju prispevkov, ki jih vsi zaposleni, njihovi delodajalci in samozaposleni plačujejo v sistem socialne varnosti. Višina prispevkov, ki jih plačujeta delodajalec in delavec je določena z Zakonom o prispevkih za socialno varnost.
Druge oblike pogodbenega dela
Avtorska pogodba
Po avtorski pogodbi lahko posameznik opravlja le avtorska dela, v vseh drugih primerih pride v poštev podjemna pogodba. Za delo na podlagi podjemne ali avtorske pogodbe veljajo določila civilnega prava, kjer gre za praviloma pisni dogovor o opravljenem delu, rokih in plačilu.
Podjemna pogodba
Predmet podjemne pogodbe je lahko izdelava ali popravilo stvari (obrtniške storitve) in fizično ali umsko delo.
Slabost podjemne ali avtorske pogodbe je, da avtor in podjemnik nista zavarovana za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo. Mora pa naročnik od avtorske in podjemne pogodbe v obveznem zdravstvenem zavarovanju plačati prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, poseben prispevek pa morata plačati tudi avtor in podjemnik. Naročnik mora poleg tega plačati tudi prispevek delodajalca za posebne primere zavarovanja, če niso izpolnjeni pogoji za obvezno zavarovanje po 18. členu ZPIZ-2, oziroma prispevek delodajalca in zavarovanca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če so izpolnjeni pogoji za obvezno zavarovanje po 18. členu ZPIZ-2.
Študentsko delo
Študentsko delo je občasno ali začasno delo, ki ga študent, dijak ali druga upravičena oseba opravlja preko pooblaščene organizacije (študentski servisi, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, agencije za delo) na podlagi napotnice. Od študentskega dela je treba plačati prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni v obveznem zdravstvenem zavarovanju.
Začasno ali občasno delo upokojencev
Upokojenci (razen tistih, ki prejemajo delno starostno ali predčasno pokojnino, delno pa so še delovno aktivni) so upravičeni do opravljanja začasnega ali občasnega dela. Začasno ali občasno delo se opravlja na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela kot posebnega civilnopravnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upravičencem, ki ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja, kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja. Višina urne postavke in višina dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo se usklajujeta z rastjo minimalne plače v Republiki Sloveniji, kot jo določa zakon, ki ureja minimalno plačo. Več o tej obliki dela.