Vračilo regresa – kdaj je potrebno in kako poteka?

Vračilo regresa je pogosto vprašanje, s katerim se srečujejo tako delodajalci kot zaposleni. V tem članku boste izvedeli, v katerih primerih je vračilo potrebno, kako poteka sam postopek ter na kaj morate biti pozorni, da se izognete morebitnim zapletom.

Young smiling professional woman having a coffee break during her full working day. She holds a paper cup outdoors near the business building while relaxing and enjoying her beverage.

Rok za izplačilo regresa: praviloma do 1. julija, izjemoma do 1. novembra

Preden se posvetimo primerom, v katerih lahko delodajalec zahteva vračilo regresa, si najprej poglejmo nekaj osnovnih informacij o tem prejemku.

Regres za letni dopust mora biti delavcu izplačan najpozneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. Njegov minimalni znesek je določen v višini minimalne plače, ki za leto 2025 znaša 1.277,72 evra.

Izjemoma se lahko rok za izplačilo podaljša do 1. novembra, in sicer v primeru nelikvidnosti delodajalca, če je to urejeno z določbami v kolektivni pogodbi.

Postopek vračila regresa in možnosti za izterjavo

Delavec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi kadarkoli in brez navedbe razloga. Prav tako lahko predlaga sporazumno prekinitev delovnega razmerja, v določenih primerih pa tudi poda izredno odpoved, če za to obstajajo utemeljeni razlogi.

Pravica do regresa (enako kot pravica do letnega dopusta) je sorazmerna z obdobjem zaposlitve v tekočem koledarskem letu. To pomeni, da je delavec upravičen le do sorazmernega dela regresa glede na število mesecev, ko je bil zaposlen pri delodajalcu.

Vračilo regresa pride v poštev v primerih, ko delavec prekine delovno razmerje pred koncem koledarskega leta, a je regres že prejel v celoti. V takšnih primerih lahko delodajalec zahteva vračilo preveč izplačanega dela regresa.

Vračilo regresa v praksi – konkreten primer

Poglejmo si, kdaj v praksi pride do vračila regresa.

Delavec je bil pri delodajalcu zaposlen tri leta. Junija 2025 je podal odpoved pogodbe o zaposlitvi, delovno razmerje pa se bo po izteku odpovednega roka zaključilo 31. avgusta 2025.

Ker je delavec pred odpovedjo prejel celoten regres za leto 2025, se bo delodajalec v tem primeru lahko upravičeno odločil za vračilo sorazmernega dela regresa.

Glede na to, da bo delavec zaposlen 8 mesecev v letu 2025, je upravičen do 8/12 oziroma 2/3 regresa.
1/3 regresa (4/12), ki se nanaša na obdobje po prenehanju zaposlitve, pa bo moral vrniti.

Če je delavec prejel 1500 evrov regresa, bo moral vrniti 1/3 tega zneska, torej 500 evrov.

Vračilo regresa običajno s pobotom pri zadnji plači – a le s pisnim soglasjem delavca!

Če delavec ni bil zaposlen celo koledarsko leto, je dolžan vrniti sorazmerni del regresa, ki ga je prejel preveč. Najpogosteje se vračilo izvede s pobotom pri izplačilu zadnje plače.

Vendar pa mora delodajalec za takšen pobot pridobiti pisno soglasje delavca. Brez tega soglasja pobot ni dovoljen.

Če delodajalec kljub temu enostransko pobota znesek regresa brez soglasja delavca, mu lahko inšpektorat za delo izreče globo v višini od 450 do 20.000 evrov. Za odgovorno osebo delodajalca pa je predvidena dodatna globa v višini od 450 do 2.000 evrov.

Minimalni regres za leto 2025, sorazmerni delež in obdavčitev regresa

Minimalni regres za leto 2025 znaša 1277,72 evra, kar ustreza minimalni plači.

Pravica do regresa je sorazmerna času zaposlitve v tekočem koledarskem letu, zato se njegov znesek izračuna glede na dejansko število mesecev zaposlitve.

Regres se obdavčuje kot dohodek iz zaposlitve. To pomeni, da se na izplačani regres, če presega povprečno bruto plačo v Sloveniji, obračunajo dohodnina in prispevki.

V primeru vračila regresa mora delodajalec ustrezno prilagoditi davčne evidence, saj vračilo pomeni preveč prejetega in že obdavčenega zneska.

Vračilo regresa z nakazilom na TRR delodajalca

Če se delavec ne strinja, da se vračilo regresa izvede s pobotom pri zadnji plači, obstaja tudi možnost, da delavec preveč prejeti regres vrne z nakazilom na TRR delodajalca.

Vračilo poteka tako, da delavec sam nakaže ustrezni znesek na bančni račun delodajalca.

Če pa se delodajalec in delavec glede vračila ne moreta dogovoriti, mora delodajalec zoper delavca vložiti tožbo na pristojno delovno sodišče.

Objavljeno dne: 19.6.2025

Vir:https://data.si/blog/vracilo-regresa-2/