Računovodstvo je temelj zakonitega in preglednega poslovanja. Čeprav podjetniki pogosto računovodske naloge prepustijo zunanjim izvajalcem, zakon jasno določa: odgovornost za pravilnost in pravočasnost računovodskih evidenc vedno nosi podjetnik oziroma zakoniti zastopnik podjetja. Napačno obračunani davki, zamude pri oddaji poročil ali slabo vodene evidence lahko vodijo do resnih posledic – tudi, če je napako naredil računovodja.
Kaj določa zakon?
Po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) je vsak poslovni subjekt dolžan voditi poslovne knjige v skladu z zakonodajo in skrbno spremljati svoje obveznosti do države. Čeprav večina podjetij najame računovodski servis, to ne pomeni, da odgovornost za napake preide na izvajalca storitev. Odgovornost ostaja pri podjetju, ne glede na to, kdo dejansko opravi knjiženje ali pripravi davčni obračun.
V primeru nepravilnosti lahko Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) podjetju naloži dodatne davčne obveznosti, zamudne obresti in globo. V hujših primerih, kot so ponarejanje dokumentacije, prikrivanje prihodkov ali namerno izogibanje davkom, pa lahko pride tudi do kazenskega pregona po Kazenskem zakoniku (KZ-1).
Najpogostejše napake in njihove posledice
Med najpogostejšimi računovodskimi napakami so napačen obračun DDV, prepozno oddani davčni obračuni, napačno knjiženi prihodki ali stroški, nepopolna dokumentacija ter neusklajenost med evidencami in dejanskim stanjem (na primer zaloge ali TRR).
Tovrstne napake imajo lahko večplastne posledice: od popravkov obračunov in dodatnih davčnih bremen, do izgube statusa zanesljivega davčnega zavezanca, zapletov pri pridobivanju financiranja in ugleda podjetja. Kazni se lahko gibljejo od nekaj sto do več tisoč evrov, odvisno od resnosti prekrška.
Ali je računovodja odgovoren za napake?
Računovodja je strokovni izvajalec, a pred zakonom ne nosi neposredne odgovornosti za napake v poslovnih knjigah podjetja. V praksi to pomeni, da morebitne sankcije najprej doletijo podjetje. Seveda lahko podjetje od računovodje zahteva povračilo škode, če je bilo sodelovanje opredeljeno s pogodbo in če ima računovodski servis sklenjeno zavarovanje poklicne odgovornosti. A to ne prepreči ukrepanja davčnih organov.
Zato je ključnega pomena, da podjetnik ne deluje na načelu “iz oči, iz odgovornosti”, ampak sodeluje z računovodjem, preverja poročila in se zaveda, da končna odgovornost vedno ostaja pri njem.
Kako podjetnik lahko zmanjša tveganje?
Zmanjšanje tveganja se začne pri izbiri zanesljivega računovodskega servisa, ki spremlja zakonodajo, uporablja ustrezna orodja in jasno komunicira s stranko. Priporočljivo je, da je sodelovanje urejeno s pogodbo, ki določa obveznosti in roke.
Pomemben je tudi notranji nadzor – podjetnik naj redno pregleduje izkaze, davčne obračune in poslovne rezultate. Osnovno razumevanje davčnih in računovodskih obveznosti je lahko velika prednost pri prepoznavanju morebitnih napak že vnaprej.
Če pride do napake, je pomembno hitro ukrepanje: samoprijava, popravek obračuna ali uskladitev stanja lahko pogosto omili posledice.
Zaključek
Čeprav računovodske storitve opravlja zunanji izvajalec, zakon odgovornosti nalaga podjetniku. Zato je ključno, da podjetnik ne prepusti vsega nadzora drugim, ampak aktivno spremlja dogajanje v podjetju.
Računovodstvo ni le formalnost, temveč orodje za vodenje in nadzor. S pravilnim sodelovanjem z računovodjem, rednim nadzorom in poznavanjem osnovnih zakonodajnih zahtev si podjetnik lahko prihrani veliko težav – in poskrbi, da bo njegovo poslovanje ne samo uspešno, ampak tudi varno in zakonito.
Objavljeno dne: 18.6.2025