Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa dopustne načine prenehanja delovnega razmerja. Ponuja natančnejša določila glede postopka in razlogov za prenehanje, kadar delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi.
Pri prenehanju pogodbe o zaposlitvi gre za odstop od splošnih pravil civilnega prava, ki se nanašajo na odstop ali odpoved pogodb ter prenehanje pogodbenega razmerja. Delodajalčeva svoboda pri tem je omejena, da bi se preprečilo neutemeljeno in samovoljno odpuščanje delavcev. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) to ureja tako, da so načini prenehanja pogodbe o zaposlitvi vnaprej določeni v zakonodaji.
ZDR-1 v 77. členu ureja načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi, in sicer pogodba o zaposlitvi lahko preneha:
- S potekom časa, za katerega je bila sklenjena
- S smrtjo delavca ali delodajalca (fizične osebe)
- S sporazumom med strankama
- Z redno ali izredno odpovedjo
- S sodbo sodišča
- Po samem zakonu, v primerih, ki jih določa ta zakon
- V drugih primerih, ki jih določa zakon.
K načinom prenehanja po točki 1, 2 in 3:
Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha z iztekom obdobja, za katerega je bila sklenjena.
Pogodba o zaposlitvi preneha z veljavnostjo ob smrti delavca. Prav tako preneha veljati s smrtjo delodajalca – fizične osebe, razen če njegov naslednik neprekinjeno nadaljuje dejavnost zapustnika.
Pogodba o zaposlitvi lahko preneha tudi s pisnim sporazumom med obema stranema. Sporazum morata podpisati obe stranki, pri čemer mora biti nujno sklenjen v pisni obliki.
K načinu prenehanja po točki 4:
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi pomeni prenehanje ob izteku odpovednega roka. Lahko jo poda tako delavec kot delodajalec. Delavec lahko odpove pogodbo kadarkoli brez obrazložitve, medtem ko mora delodajalec imeti utemeljen razlog, naveden in obrazložen v pisni odpovedi. Možni razlogi za redno odpoved so poslovni razlogi, nespodobnost, nezmožnost za delo zaradi invalidnosti, krivda ali neuspešno opravljeno poskusno delo.
Pri redni odpovedi mora delodajalec upoštevati posebnosti postopka, določene v ZDR-1 ali kolektivnih pogodbah, še posebej, če gre za zaščitene kategorije delavcev. Če delavec pri delodajalcu dela več kot eno leto, mu pripada odpravnina. V primeru spora o zakonitosti odpovedi je dokazno breme na strani delodajalca.
Izredna odpoved nastopi zaradi hujših kršitev, pri katerih ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja. Delavcu ob izredni odpovedi ne pripada odpravnina niti pravice do brezposelnosti, medtem ko delavec ob izredni odpovedi ima pravico do odpravnine in odškodnine. Pri izredni odpovedi je dokazno breme na strani tistega, ki odpoved poda, in mora biti izveden predhodni postopek za zakonito odpoved.
K načinu prenehanja po točki 5:
Pogodba o zaposlitvi preneha s sodbo sodišča, če sodišče ugotovi nezakonitost odpovedi, vendar nadaljevanje delovnega razmerja ni več možno. V tem primeru sodišče na predlog delavca ali delodajalca določi trajanje delovnega razmerja, najdlje do odločitve sodišča prve stopnje. Delavcu prizna delovno dobo in druge pravice ter denarno povračilo do 18 mesečnih plač iz zadnjih treh mesecev pred odpovedjo.
K načinom prenehanja po točki 6 in 7:
Pogodba o zaposlitvi preneha po samem zakonu, ko delavcu postane pravnomočna odločba o invalidnosti I. kategorije ali pridobitvi pravice do invalidske pokojnine. Prav tako preneha z dnem prenehanja veljavnosti enotnega dovoljenja ali dovoljenja za sezonsko delo pri tujcih.
ZDR-1 ali drug zakon lahko določi tudi druge načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi.
Ob prenehanju delovnega razmerja delodajalec odjavi delavca iz zavarovanj in mu pošlje potrdilo o odjavi. Na zahtevo delavca mu mora vrniti vse dokumente in izdati potrdilo o opravljeni vrsti dela. Če pogodba preneha med letom, se reši sorazmerni del regresa, neizrabljenega dopusta in drugih obveznosti, kot so nadure ali odškodnine.
Datum objave: 26.2.2025