Načrt vlade je bil, da bi vsa podjetja redno pošiljala e-račune s celotnimi podatki podjetja Fursu, vendar je bila ta obveznost začasno preklicana. Kljub temu pa davčne svetovalce še vedno skrbi. Kaj novi zakon pomeni za podjetja in podjetnike, kaj prinaša in kaj odvzema?
Tanja Smrekar
Ministrstvo za finance pripravlja nov predlog zakona o izmenjavi e-računov, ki bo zahteval, da vsi poslovni subjekti, podjetniki in podjetja izdajajo in sprejemajo e-račune za vse storitve in dobave blaga, vključno z negotovinskim poslovanjem. Podjetja bodo imela čas za prilagoditev do leta 2027, zakon pa naj bi bil sprejet letos. Gre tudi za nova pravila negotovinskega poslovanja, ki jih uvaja evropska direktiva, vsaka država pa lahko prilagodi strožja pravila. Zakon o davčnem potrjevanju računov pa ureja gotovinsko poslovanje in spremljanje plačil v realnem času. Čeprav je obveznost pošiljanja e-računov Fursu trenutno umaknjena, davčne svetovalce še vedno skrbi vpliv nove zakonodaje na podjetja.
Kakšna je kritika davčnih svetovalcev
»Podpiramo digitalizacijo poslovanja, a menimo, da bo zakon prekomerno posegel v varovanje poslovnih skrivnosti ter povzročil zmedo in dodatne stroške za podjetja,« pravijo na Zbornici davčnih svetovalcev Slovenije, ki jo vodi Dušan Jeraj iz iConsulta. Dodaja, da so negativni vidiki zakona predvsem dodatni stroški prilagoditve (npr. novi programi) in skrb za varnost poslovnih skrivnosti. Omejeno število ponudnikov e-poti bo moralo obvladovati obsežno izmenjavo računov med pravnimi osebami. Ministrstvo v obrazložitvi zakona navaja, da letno izdamo med 60 in 80 milijonov negotovinskih računov. Rok za pripombe je bil do torka, nekateri davčni svetovalci pa so jih že oddali.
Rok za pripombe je finančno ministrstvo sprejemalo do torka. In nekatere
so dali tudi davčni svetovalci.
“Zdajšnji predlog ne
omenja več obveznosti
pošiljanja e-računov Fursu, a se davčni
svetovalci bojimo, da se bo našla pot,
ko bo Furs račune vseeno prejemal. Najprej bo sprejet
predlagani zakon o e-računih, potem pa se bojimo, da
bo na novo sprejeta določba glede izmenjave oziroma
pošiljanja računov Fursu, na primer v zakonu o
davčnem postopku” pravi davčni svetovalec Dušan
Jeraj.
Kdo bo moral izdajati e-račune in kdo jih že?
Vsa podjetja, podjetniki in drugi subjekti, vključno z dobrodelnimi organizacijami in zavodi, bodo morali izdajati e-račune, tudi za negotovinsko poslovanje. Nekatere izjeme vključujejo zahteve bolnišnic za zdravstveno zavarovanje, javna naročila na področju obrambe in varnosti ter naročila, ki vključujejo informacije, ki bi ob razkritju ogrozile varnost države.
Že danes morajo e-račune izdajati vse družbe, ki poslujejo z državo in proračunskimi uporabniki. Če sodelujete z državo, vam je ta izmenjava e-računov že znana, saj vam mora država v tem primeru izdati e-račun.
Kaj bo na e-računu in ali ga bo videl Furs?
Po prvotnem predlogu zakona bi morali vsi izdajatelji in plačniki e-računov posredovati Fursu v osmih dneh po izdaji, kar bi omogočilo Fursu vpogled v podrobnosti prodaje. To bi pomenilo velik poseg v zasebnost podjetij, saj bi Furs videl vse prodaje in cene, pravi Jeraj. Davčna zbornica se je zoper to pritožila, zato ta člen zdaj ni več del predloga zakona. Račune boste Fursu pošiljali le na zahtevo.
Kakšne skrbi imajo glede razkritij kljub temu davčni
svetovalci?
»Trenutni predlog zakona ne zahteva več pošiljanja e-računov Fursu, vendar se davčni svetovalci bojimo, da bi lahko bila ta obveznost kasneje uvedena, na primer v zakonu o davčnem postopku,« pravi Jeraj. Ministrstvo za finance v odgovoru ni konkretno pojasnilo, ali bi obveznost lahko uvedli na drugačen način. Pojasnili so, da zakon ureja obvezne sestavine e-računov, vendar le za zavezance za javna naročila, medtem ko ostali poslovni subjekti še vedno sledijo obstoječi davčni zakonodaji. Računov, izdanih potrošnikom, ni treba pošiljati Fursu, zato ta rešitev ni vključena v zakon o davčnem potrjevanju računov. Ocenjujejo, da takšna ureditev ne predstavlja prekomernega posega v poslovanje podjetij.
Do katerih podatkov bo torej Furs imel avtomatičen
dostop?
Za zdaj ni jasno, kaj bi Furs prejemal avtomatično. Obveznost pošiljanja e-računov Fursu je iz predloga zakona izbrisana, vendar morajo izdajatelji račune hraniti najmanj deset let. Pomembno je tudi spomniti, da bodo podjetja in podjetniki, zavezanci za DDV, morali Fursu elektronsko pošiljati knjigo izdanih in prejetih računov. V tem primeru boste morali poslati podatke o tem, komu in koliko ste plačali ali prodali, kar je več kot le obračun DDV, ki ga oddajate zdaj.
V tej knjigi bodo vidni podatki o plačilih, vendar ne o tem, kaj ste konkretno prodali. Če bi morali Fursu v osmih dneh avtomatično poslati vse e-račune, bi te podrobnosti bile vidne, opozarja Jeraj. Pri gotovinskem poslovanju pa Fursu sporočite le osnovne podatke, kot so kraj izdaje, številka računa in zaračunani znesek, brez podrobnosti o vsebini posla.
Kaj za podjetja pomeni omenjena obveznost?
Jeraj opozarja na dodatne stroške za nove računalniške programe. Podjetja in Furs bodo morali prilagoditi svoje poslovanje, pri čemer bo Furs te novosti stalo približno 160 tisoč evrov. Podjetja bodo lahko uporabljala lastne sisteme za izmenjavo računov ali najemala e-poti pri registriranih ponudnikih, ki jih bo odobrila država. Tisti, ki izdajajo manj računov, bodo lahko brezplačno uporabljali miniBlagajno pri Fursu, a bodo morali ročno vnašati podatke. Furs bo imel podatke le o teh računih, drugih pa ne – vsaj ne avtomatično.
Kaj pa, če nimate interneta ali bi ta v trenutku izdaje
računa nehal delovati?
V tem primeru boste morali e-račune izdati v osmih dneh. Vsak, ki bo zavezan k temu, bo moral zagotoviti dostop do interneta in imeti vsaj dostop do Fursove miniBlagajne, preko katere bo lahko izdal potrebne e-račune.
Kako bo torej Furs prišel do podatkov?
Kot omenjeno, če boste uporabljali miniBlagajno, bo Furs imel e-račune takoj in jih hranil pet let, če bo predlog zakona sprejet. Če boste uporabljali e-Poti, bi moral ponudnik takoj po izdaji računa izbrisati vse sledi, tako da Furs ne bi prejel podatkov, vsaj ne za nazaj.
Izdajatelj in prejemnik računa pa morata že zdaj račune hraniti 10 oziroma 20 let (če gre za nepremičnino) in jih na poziv Fursa tudi prikazati. Davčni svetovalci so glede časa hrambe poslali pripombo, da bi morali podjetja e-račune hraniti 10 let, medtem ko bi Furs za male davčne zavezance, ki uporabljajo miniBlagajno, hranil račune le pet let. Problem je, da bi morali mali zavezanci preostalih pet let račune hraniti sami, a za to nimajo ustrezne programske podpore.
Kakšne so globe?
Za neposredovanje e-računov bi bila globa za pravno osebo med tisoč in tri tisoč evrov. Zbornica davčnih svetovalcev opozarja, da bi bilo smiselno poenotiti globe tudi z zakonom o davčnem potrjevanju računov, kjer bi lahko pravna oseba plačala med štiri tisoč in 75 tisoč evrov, če ne izda gotovinskega računa ali ga ne potrdi davčno. Jeraj poudarja, da bi bilo bolje, da se obstoječe globe znižajo, ne pa da se predlagane povišajo, saj so globe za davčno potrjevanje računov nesorazmerne glede na večino prekrškov, ki jih Furs zazna v praksi.
Kakšni so nančni učinki za podjetja?
Ministrstvo za finance v obrazložitvi predloga zakona navaja, da letno izdamo med 60 in 80 milijonov negotovinskih računov. Čeprav ni podana natančna ocena stroškov prilagoditve poslovanja in programske opreme, ministrstvo meni, da bodo podjetja z uvedbo e-računov na dolgi rok prihranila. Po njihovih ocenah naj bi letni stroški za zasebni sektor znašali 814 milijonov evrov, po uvedbi zakona pa naj bi se ti stroški znižali za 237 milijonov evrov, kar predstavlja 29-odstotno zmanjšanje stroškov. Povprečno bi podjetja prihranila približno 1.073 evrov letno na poslovni subjekt.
Ministrstvo se je pri tej oceni oprlo na analizo Gospodarske zbornice Slovenije, vendar odgovora na vprašanje o stroških prilagoditev podjetij, ki bodo morale spremeniti sisteme, niso podali. Na ministrstvu pa poudarjajo, da zakon ne bi prinesel večjih novosti za podjetja, ki že sledijo trendu digitalizacije in izdaje e-računov. Vendar pa bo obvezna izmenjava e-računov za poslovne subjekte pozitivno vplivala na odpravo administrativnih ovir.
Izjema bo le izdajanje računov fizičnim osebam (potrošnikom), kjer bodo podjetja še vedno izdajala račune v papirni obliki. E-račun bo v tem primeru obvezen le, če bo potrošnik podal soglasje za prejemanje elektronskega računa.
Vir: Finance
Datum objave: 3.3.25