Normiranec SP (normiranec samostojni podjetnik) predstavlja poseben »status« v slovenski davčni zakonodaji, ki je priljubljen predvsem med podjetniki in podjetji, ki pri poslovanju nimajo visokih stroškov. V nadaljevanju bomo pojasnili več podrobnosti o tem, kako normiranec SP oziroma normirani SP deluje.
Normiranec SP
Normiranec SP – ta status omogoča tudi fizičnim osebam, ki so v rednem delovnem razmerju, da poleg tega opravljajo še t.i. popoldansko dejavnost. V tem primeru se njihov dobiček ne obdavči skupaj s plačo po dohodninski lestvici, temveč plačajo končni davek po stopnji 20%.
Podalge za odločitev o načinu obdavčitve s.p. najdemo v Zakonu o dohodnini. Ta zakon določa pogoje, ki jih mora normirani s.p. izpolnjevati, da lahko izkoristi obdavčitev z upoštevanjem normiranih odhodkov.
Normiranec SP je lahko vsak podjetnik ali druga fizična oseba, ki opravlja samostojno dejavnost
Normirani SP je lahko vsak podjetnik ali druga fizična oseba, ki opravlja samostojno dejavnost, če v prejšnjem davčnem letu njegovi prihodki iz dejavnosti ne presegajo:
- 30.000€ (“popoldanski” s.p.)
- 60.000 evrov, če je podjetnik zavarovan za polni delovni čas neprekinjeno najmanj devet mesecev (“navadni” s.p.).
Ko normiranec SP že posluje, mora biti pozoren na še en pogoj, ki ga mora izpolnjevati, če želi tudi v prihodnje ostati v tej posebni pavšalni obdavčitvi. Ta pogoj je, da njegovi prihodki v dveh zaporednih davčnih letih presežejo skupno 120.000€ oz. 60.000€ (za popoldanski s.p.). V letu 2016 bo podjetnik, normiranec SP, moral preveriti svoje prihodke za leto 2025, saj bo veljala prehodna določba, ki omejuje prihodke izključno za to leto. Torej, če podjetnik v letu 2025 preseže znesek prihodkov 60.000€ oz. 30.000€ (za popoldanski s.p.), v letu 2026 ne bo mogel več ostati normiranec SP.
Normiranec SP mora paziti na prihodke povezanih oseb!
Normiranec SP mora posebno pozornost posvetiti upoštevanju prihodkov povezanih oseb. Pri teh povezavah se preverja morebitni namen izigravanja sistema pavšalne obdavčitve.
Tako se v praksi obravnavajo primeri, ko ima fizična oseba hkrati s.p. in d.o.o.
Če fizična oseba opravlja isto dejavnost v obeh podjetjih (s.p. in d.o.o.), se prihodki obeh podjetij seštevajo. To pomeni, da skupni prihodki teh dveh podjetij ne smejo preseči zakonskega limita, če želi podjetnik ostati v sistemu pavšalne obdavčitve. V primeru, da podjetji nista povezani, je potrebno to ustrezno razkriti FURS-u. FURS bo vsak primer obravnaval in sprejel odločitev na individualni osnovi.
Višina normiranih odhodkov
Normiranec SP uveljavlja normirane odhodke v višini 80% oz. 40% od ustvarjenih prihodkov, vendar so tudi tukaj določeni limiti:
- »Popoldanskemu« s.p. je priznano maksimalno 17.000 €,
- »Navadnemu« s.p. je priznano maksimalno 48.000 €.
Primer: Normirani SP (»popoldanski« s.p.) ima skupne letne prihodke 80.000 €. Od tega bi bila višina normiranih odhodkov 17.000 €. Zaradi zgoraj omenjenega limita, se izračun izvede sledeče:
Če znašajo prihodki iz dejavnosti, za leto, za katero se ugotavlja davčna osnova, v eurih:
Nad
Do
| 12.500€ | |
| 12.500€ | 30.000€ |
| 30.000€ |
Glede na dosežene prihodke bo podjetnik iz zgoraj navedenega primera v naslednjem davčnem letu najverjetneje izgubil status normiranega SP, saj so njegovi prihodki presegli zakonski limit za “popoldanski” s.p.
Davek se poračuna marca za preteklo davčno leto, nato pa se akontacija za tekoče leto določi na podlagi doseženega rezultata v preteklem letu. Normiranec SP, ki vodi posolvne knjige, ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. Tak podjetnik lahko spremeni sistem obdavčitve, če želi in to spremembo prijavi na davčnem obračunu, ki ga oddaja marca za preteklo leto – seveda ob upoštevanju, da so izpolnjeni vsi pogoji za spremembo sistema obdavčitve.
Vir: https://data.si/blog/normiranec-sp/
Objavljeno: 17.3.2025