V letu 2025 bodo samostojni podjetniki v Sloveniji znova soočeni z višjimi prispevki za socialno varnost, kar bo za mnoge predstavljalo dodatno finančno breme. Do povišanja prihaja zaradi rasti povprečne bruto plače ter uvedbe novih obveznih prispevkov.
Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) je povprečna bruto plača v letu 2024 znašala 2.360,60 evra, kar je približno 140 evrov več ko leto prej. Letna inflacija je znašala 1,9 odstotka. Na letošnje povišanje prispevkov pa bosta vplivala še dva dodatna dejavnika: uvedba obveznega zdravstvenega prispevka ter prispevek za dolgotrajno oskrbo.
Razlogi za povečanje prispevkov v letu 2025
Prispevki za socialno varnost se bodo za samostojne podjetnike v letu 2025 ponovno zvišali, in sicer zaradi več hkrati delujočih dejavnikov:
- Rast povprečne bruto plače: Prispevki za s.p. se izračunavajo na podlagi 60% povprečne bruto plače. Ker ta narašča, se temu ustrezno zvišujejo tudi prispevki.
- Inflacija: Povečanje življenjskih stroškov pomeni večje potrebe po javnofinančnih prihodkih, kar se odraža tudi v višjih prispevkih.
- Obvezni zdravstveni prispevek: Z 1. marcem 2025 se bo ta prispevek zvišal z zdajšnjih 35 evrov na predvidenih 37,31 evra.
- Nova zakonodaja – prispevek za dolgotrajno oskrbo: Z letom 2025 začne veljati nov obvezen prispevek v višini 2%, ki dodatno obremenjuje samozaposlene.
Spremembe v letu 2025 glede minimalnih prispevkov za s.p.
- Do junija 2025: Minimalni mesečni prispevki bodo znašali približno 583,92 evra, kar pomeni povečanje za okoli 30 evrov v primerjavi z letom 2024.
- Po juliju 2025: Z uvedbo 2-odstotnega prispevka za dolgotrajno oskrbo se bodo minimalni mesečni prispevki še dodatno povečali in znašali približno 611,92 evra, kar predstavlja dodatnih 28 evrov.
Izračun prispevkov za leto 2025
Pregled prispevkov za s.p. v letu 2025
- Polni s.p.:
- Do junija 2025: minimalni mesečni prispevki bodo znašali 583,92€
- Po juliju 2025: z uvedbo novega 2-odstotnega prispevka za dolgotrajno oskrbo se bodo zvišali na 611,92€ mesečno.
- Popoldanski s.p.:
Tudi za t.i. popoldanske s.p. se bodo v letu 2025 prispevki povečali:- Januar 2025: povišanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje.
- Marec 2025: sledi še povišanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
- V prvih treh mesecih leta 2025 bodo skupni pavšalni prispevki za popoldanski s.p. znašali 96,89€ mesečno.
Rast prispevkov: Od leta 2020 za več kot 200 evrov
V zadnjih petih letih so se minimalni mesečni prispevki za samostojne podjetnike (s.p.) v Sloveniji vztrajno povečevali. Glavna razloga za to sta bila stalna rast povprečne bruto plače ter uvedba novih obveznih prispevkov, kot je prispevek za dolgotrajno oskrbo.
Spodaj je pregled sprememb od leta 2020, ko so prispevki prvič presegli mejo 400 evrov, do leta 2025:
| Leto | Višina minimalnih prispevkov | Povečanje glede na prejšnje leto |
|---|
| 2020 | prvič presežejo 400 € | +28 € |
| 2021 | 425,43 € | +25,43 € |
| 2022 | 463,87 € | +38,44 € |
| 2023 | 544,04 € | +80,17 € |
| 2024 | približno 549,44 € | +5,40 € |
| 2025 | 583,92 € (do junija) | +30 € |
| 611,92 € (po juliju) | +28,36 € |
Ta trend jasno kaže, da se prispevki iz leta v leto povečujejo, pogosto hitreje kot inflacija ali rast realnih dohodkov. Samostojni podjetniki se morajo zato na te spremembe pravočasno pripraviti in jih vključiti v svoje finančno načrtovanje.
Kako rast prispevkov vpliva na poslovanje samostojnih podjetnikov?
Samostojni podjetniki morajo te spremembe nujno upoštevati pri finančnem načrtovanju svojega poslovanja, saj bodo višji prispevki neposredno vplivali na njihove mesečne obveznosti. Vendar pa stanje v praksi ni tako preprosto. Še posebej samozaposleni v storitvenih dejavnostih, kot so IT, kreativne industrije in svetovalne storitve, pogosto delujejo v zelo konkurenčnem okolju, kjer naročniki iščejo najugodnejše ponudbe. To samozaposlene sili, da cene ohranjajo nizke, pogosto na račun lastne marže.
Velik del naročnikov samozaposlenih v Sloveniji predstavljajo mala in srednje velika podjetja, ki se prav tako soočajo z naraščajočimi stroški. Ta podjetja pogosto niso pripravljena ali zmožna plačati višjih cen, kar dodatno obremenjuje samozaposlene. Poleg tega samozaposleni nimajo enake pogajalske moči kot večja podjetja ali zbornice, zato si težko izborijo boljše pogoje in pogosto prevzamejo breme naraščajočih stroškov na svoja ramena.
“Samozaposleni nosimo breme povišanj stroškov dela in življenjskih potrebščin, saj si težko izborimo višje postavke pri naročnikih ali končnih kupcih. Zato smo vedno postavljeni v slabši položaj, medtem ko od nas pričakujejo visoko kakovost in prilagodljivost,” opozarja podjetnica, ki želi ostati anonimna.
Podobno opažajo tudi v Zavodu mladi podjetnik. “Največji izzivov je predvsem v dveh skupinah. Prva so ranljive skupine freelancerjev, ki delujejo v panogah z nizkimi urnimi ali projektnimi postavkami. Za njih so fiksni stroški, kot so prispevki, dohodnina, računovodstvo in najem pisarne, vsako leto višji, kar predstavlja velik izziv. Druga skupina so podjetniki začetniki, na katere se tudi osredotočamo. V kratkem bodo začetni prispevki presegli 600 evrov, oziroma za tiste ki prvič odprejo s.p., še vedno več kot 500 evrov. To je za nekoga, ki šele razvija svoj produkt in še ne ve, kdaj bo prodal prvi izdelek, velika obremenitev,” pojasnjuje Borut Borštnik, direktor Zavoda mladi podjetnik. Po njegovem mnenju bi moral podjetnik v začetni fazi poslovanja vse svoje vire vložiti v razvoj produkta, zato bi država v tem obdobju lahko začasno omilila davčne obveznosti.
Kaj podjetniki začetniki lahko storijo?
“To je pogosto vprašanje, ki ga bodoči mladi podjetniki naslovijo na Zavod mladi podjetnik. Svetujemo jim, naj podjetje v začetni fazi odprejo starši, da se tako začasno izognejo plačevanju prispevkov. Seveda gre za začasno in neoptimalno rešitev. Pogrešamo več razumevanja države do podjetnikov začetnikov, ki imajo potencial, da bodo sčasoma postali pomembni plačniki davkov in prispevkov. Vsi cenimo socialno državo, a premalo se zavedamo, iz katerih virov dejansko prihajajo sredstva za njeno financiranje – predvsem iz plačil podjetnikov,” poudarja Borut Borštnik.
Samostojni podjetniki – kljub izzivom ključni člen gospodarstva
Kljub številnim izzivom ostajajo samostojni podjetniki pomemben del slovenskega gospodarstva. Pogosto delujejo v nišnih sektorjih, kjer pomembno prispevajo k inovacijam, fleksibilnosti in hitremu odzivu trga. Po podatkih AJPES-a je bilo v Sloveniji v zadnjem merjenem letu registriranih 50.282 samostojnih podjetnikov, kar predstavlja 3-odstotno rast v primerjavi z letom prej. Ustvarili so skupno 6,45 milijarde evrov prihodkov, kar je 11 % več kot leta 2022. S tem prispevajo približno 4 % vseh prihodkov slovenskega gospodarstva.
Vendar sistemske težave ostajajo. Kakšne ukrepe bi torej lahko sprejela država?
“Vedno je najlažje biti kritičen, ampak trend, v katerega gremo, ni najboljši,” opozarja Borut Borštnik iz Zavoda mladi podjetnik. “Postopki, v katere je vključena država, trajajo predolgo. Preveč je birokracije, zavrnitev in dopolnitev. Čas je denar – in prav dolgotrajni postopki prispevajo k višjim končnim cenam izdelkov in storitev v Sloveniji.”
Poleg tega opozarja na visoko obremenitev plač, naraščajoče cene elektrike in pomanjkanje dostopne delovne sile, kar vse dodatno pritiska na stroške poslovanja. “To se neposredno odraža tudi v višjih cenah nepremičnin, tako zasebnih kot poslovnih, kar znova vpliva na celotno verigo in pomeni podražitve na številnih področjih,” dodaja.
Borštnik zaključuje jasno:
“Čas je, da si nehamo zatiskati oči in začnemo resno razmišljati o učinkovitosti. Samozaposleni niso strošek, temveč naložba v trajnostno in prilagodljivo gospodarstvo.”
Objavljeno: 9.6.2025