“Regresni zahtevek” je izraz, ki ga številni delodajalci slišijo šele takrat, ko prejmejo uradno obvestilo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Žal pa je takrat pogosto že prepozno za ukrepanje.

Gre za pravni mehanizem, s katerim ZZZS od delodajalca zahteva povračilo stroškov zdravljenja ali izplačanega nadomestila v primeru poškodbe delavca. Pogoj za takšen zahtevek je, da je do poškodbe prišlo zaradi malomarnosti, kršitve predpisov ali neustreznega zagotavljanja varnosti pri delu.

V nadaljevanju pojasnjujemo, v katerih primerih lahko pride do regresnega zahtevka, kako se mu izogniti in kaj lahko delodajalec stori, če ga prejme.

Kaj je regresni zahtevek in zakaj ga ZZZS izda?

Regresni zahtevek pomeni, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) od delodajalca zahteva povračilo vseh stroškov, ki jih je zdravstvena blagajna krila zaradi poškodbe pri delu – v primerih, ko ta nastane kot posledica malomarnosti ali opustitve dolžnega ravnanja s strani delodajalca.

Med stroške, ki jih ZZZS lahko zahteva nazaj, spadajo:

  • zdravstvene storitve (npr. urgentna oskrba, hospitalizacija),
  • nadomestila za bolniško odsotnost,
  • stroški rehabilitacije,
  • drugi povezani izdatki iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

ZZZS je zakonsko zavezana k varovanju javnih sredstev. Če na podlagi okoliščin oceni, da bi se poškodbi lahko izognili z ustreznimi preventivnimi ukrepi, lahko proti delodajalcu vloži regresni zahtevek – z jasnim ciljem: izterjati stroške, ki jih ne bi bilo, če bi bile varnostne obveznosti izpolnjene.

Kratek primer iz prakse

Delavec v proizvodnem podjetju je med delom zdrsnil na mokrih tleh v skladišči in si pri tem zlomil nogo. Preiskava je pokazala, da tal ni nihče označil kot nevarna, čeprav je bilo puščanje cevi prijavljeno že dan prej.

Zdravljenje in bolniška odsotnost sta bila krita iz zdravstvene blagajne. A mesec dni kasneje je podjetje prejelo regresni zahtevek v višini 7.800€. V njem je ZZZS zapisala, da bi bil incident povsem preprečljiv, če bi podjetje ustrezno obvladalo znana tveganja.

To za podjetje ni bil le nepričakovan finančni strošek, temveč tudi resno opozorilo – da je čas za temeljit pregled varnost pri delu, protokolov obvladovanja tveganj in odziva na prijave zaposlenih.

Zakaj ZZZS izstavi regresni zahtevek?

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ima zakonsko dolžnost, da varuje javna sredstva. Če so stroški zdravljenja ali nadomestil posledica malomarnosti drugega subjekta – denimo delodajalca – ima ZZZS ne le pravico, temveč dolžnost, da te stroške izterja.

Regresni zahtevki niso zgolj administrativni postopki. So oblika uveljavljanja odgovornosti – jasno sporočilo, da je v delovnem okolju prišlo do sistemske ali človeške napake, za katero mora nekdo prevzeti posledice.

Kako se izogniti regresnemu zahtevku z ustreznimi ukrepi?

Preprečevanje regresnega zahtevka se začne pri doslednem zagotavljanju varnega delovnega okolja. Če ZZZS v primeru poškodbe ne ugotovi opustitve dolžnosti na strani delodajalca, regresni zahtevek ne bo izdan.

Zato so temeljni preventivni ukrepi ključnega pomena:

  • Redna ocena tveganja: Pregled dejanskih in potencialnih nevarnosti na delovnem mestu.
  • Ustrezno usposabljanje zaposlenih: Delavci morajo biti poučeni o varnem ravnanju, uporabi opreme in postopkih v primeru nevarnosti.
  • Takojšnje ukrepanje ob zaznanih nevarnostih: Vsako prijavo nevarnosti je treba vzeti resno in ukrepati brez odlašanja.
  • Redno vzdrževanje opreme in varnostnih sistemov: Slabo vzdrževana oprema pogosto pomeni večje tveganje za nesreče.
  • Skrbna dokumentacija vseh ukrepov: V primeru nesreče je ključno, da lahko delodajalec izkaže, da je ravnal skladno s predpisi.

Dokazi štejejo, zato je pomembno hraniti:

  • dokazila o izvedenih usposabljanjih,
  • zapisnike o ocenah tveganja,
  • obvestila zaposlenim,
  • poročila o opravljenih ukrepih.

Z dobro preventivo in skrbno dokumentacijo se lahko izognete ne le poškodbam, temveč tudi finančnim posledicam v obliki regresnih zahtevkov.

Previdnost ni strošek. Je naložba v varnost, zakonitost in finančno stabilnost podjetja.

Vir: https://data.si/blog/regresni-zahtevek/

Objavljeno dne: 9.6.2025