Regresni zahtevek – izraz, ki ga mnogi delodajalci prvič slišijo šele, ko prejmejo uradno obvestilo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Takrat pa je običajno že prepozno, da bi se mu lahko izognili. Gre namreč za postopek, s katerim ZZZS od delodajalca zahteva povračilo stroškov zdravljenja ali nadomestila zaradi poškodbe delavca. V nadaljevanju pojasnjujemo, zakaj do takega zahtevka sploh pride.
Kaj je regresni zahtevek in zakaj ga izda ZZZS?
Regresni zahtevek pomeni, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) od delodajalca zahteva povračilo vseh stroškov, ki jih je krila zdravstvena blagajna zaradi poškodbe pri delu. Do tega pride, kadar je do poškodbe prišlo zaradi malomarnosti ali opustitve dolžnega ravnanja na strani delodajalca.
Med stroške, ki jih ZZZS v takem primeru izterja, sodijo:
- zdravstvene storitve,
- nadomestila za bolniško odsotnost,
- stroški rehabilitacije
- in morebitni drugi povezani stroški.
ZZZS ima zakonsko dolžnost varovati javna sredstva. Če presodi, da je bil za nastanek poškodbe odgovoren delodajalec, sproži regresni postopek z namenom, da povrne sredstva, ki bi jih bilo sicer mogoče preprečiti z ustreznimi preventivnimi ukrepi.
Kratek primer iz prakse
V proizvodnem podjetju delavec zdrsne na mokrih tleh v skladišču in si zlomi nogo. Kasnejša preiskava razkrije, da so zaposleni že dan prej prijavili puščanje cevi, vendar tla niso bila ustrezno očiščena ali označena kot nevarna.
Zdravljenje in nadomestilo med bolniško odsotnostjo krije ZZZS. Mesec dni kasneje podjetje prejme regresni zahtevek v višini 7.800 evrov. V zahtevku ZZZS jasno navede, da bi bilo mogoče poškodbo preprečiti, če bi bil ustrezno poskrbljeno za varnost in odpravo tveganj.
Za podjetje to ni le nepričakovan finančni strošek, ampak tudi resno opozorilo, da je treba nemudoma preveriti varnostne ukrepe in izboljšati delovne prakse.
Zakaj ZZZS izstavi regresni zahtevek?
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ima zakonsko dolžnost varovanja javnih sredstev. Če ugotovi, da so stroški zdravljenja ali nadomestil posledica malomarnosti drugega subjekta – na primer delodajalca – ima pravico in obveznost, da te stroške izterja.
Regresni zahtevek tako ni le finančna terjatev, temveč tudi oblika uveljavljanja odgovornosti. Je jasno opozorilo, da je v delovnem okolju prišlo do napake ali opustitve dolžnega ravnanja, za katero mora odgovorna oseba prevzeti posledice.
Kako se izogniti regresnemu zahtevku z ustreznimi ukrepi?
Najboljši način za preprečevanje regresnega zahtevka je dosledna skrb za varno delovno okolje. Če ZZZS pri pregledu okoliščin poškodbe ne ugotovi opustitve dolžnosti s strani delodajalca, do izstavitve zahtevka ne pride.
Temeljni preventivni ukrepi vključujejo:
- Redno ocenjevanje tveganj na delovnem mestu.
- Ustrezno usposabljanje zaposlenih za varno delo in ravnanje v nevarnih situacijah.
- Takojšnje ukrepanje ob zaznanih tveganjih ali nevarnostih.
- Redno vzdrževanje delovne opreme in varnostnih sistemov.
- Dosledno vodenje dokumentacije o vseh izvedenih varnostnih ukrepih.
Ključno je, da so vsi ukrepi tudi ustrezno dokumentirani – dokazila o opravljenih usposabljanjih, zapisniki o ocenah tveganja, obvestila zaposlenim ter poročila o izvedenih varnostnih ukrepih so lahko odločilni dokazi v primeru morebitne preiskave.
Regresni zahtevek ZZZS ni le birokratski dopis – je resno opozorilo, da imajo napake svojo ceno.
Ne dovolite, da vas preseneti. Z dosledno varnostno prakso, jasno določenimi odgovornostmi in ustrezno dokumentacijo lahko večino regresnih zahtevkov preprečite že v izhodišču.
Vir:https://data.si/blog/regresni-zahtevek/
Objavljeno dne: 4.6.2025